Avtosejmi so bili nekaj izjemnega, neponovljivega: razstavil si avto, za vetrobransko zataknil listek z osnovnimi podatki, tudi s ceno, in čakal. Publike je bilo v neizmernih količinah in oblikah. Imeli smo svojo, domačo valuto, a večina transakcij je bila opravljena v nemških markah. Rekord C je privabljal veliko potencialnih kupcev: z zibanjem so preskušali njegovo vzmetenje, izvedensko poslušali njegov motor, trkali po blatnikih, dvigovali prevleko v prtljažniku. Pomemben adut je bil podatek o tem, do kdaj je registriran, prav tako količina prevoženih kilometrov, a na to se tudi tedaj ni bilo zanašati. Z resnimi kupci si se odpravil tudi na krajšo preskusno vožnjo. In eden takšnih je bil zajeten možakar, ki se je na sever domovine pripeljal nekje iz Vojvodine. Če je prišel tako daleč, nazaj ne bo šel znova z vlakom ali avtobusom, zato je resen.
Po nekaj kilometrih je bil zadovoljen. Ko se je na sejmu zadenjsko kobacal iz zadka rekorda - zgolj par vrat! - se je izpod suknjiča pokazal ročaj pištole. Začeli so se oglašati alarmi, ampak posel je bil vendarle sklenjen: najprej prepis lastništva, nato menjava - ključi in dokumenti kupcu, prodajalcu denar. Napetost je popustila, pokazalo se je, da je možakar miličnik, zato orožje za pasom, "za vsak slučaj", je rekel! Rekord se je odpeljal, morda se mi je le zdelo, da se je tašči - avto je bil njen - ob zadnjem pogledu nanj utrnila manjša solza. Avto ni bil le pločevina.
Zakaj vse to pisanje, zgodba izpred davnih desetletij, in to v času, ko je vse tako drugače, da je povsem neprimerljivo? Te dni policija opozarja na povečano število goljufij pri nakupu rabljenih avtomobilov iz tujine. Takšen nakup je za posameznika, povsem neveščega tega posla, podvig, ki ga je očitno najbolje zaupati tistim, ki to znajo. Ti pa marsikdaj znajo tako dobro, da poberejo denar in izginejo. Ko jih morda najdejo, se pogosto izkaže, da nimajo nobenega premoženja, tudi ne denarja, ki so ga dobili od naročnika. Krog je s tem zaključen. Naivnost, neumnost, neprevidnost, povsem neracionalno početje, ki ne preverja, ne vpraša, očitno slepo zaupa vabljivim ponudbam in ljudem? Vsakega nekaj. Kako že pravijo tam zgoraj, kjer so marke že zdavnaj zamenjali z evri? Zaupanje je dobro, kontrola še boljša.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
