Zadnja leta so najbolj v ospredju aktivne družine z otroki ali brez njih, trendovski mladostni posamezniki s poudarjeno nagnjenostjo do različnih športov, sem in tja je ostalo še nekaj malega prostora in upanja za one, ki so nekje vmes. Ne spomnim se, da bi kdajkoli zelo jasno in glasno rekli: no, pri nas pa stavimo tudi na starejše, takšne, ki ne tečejo, ne kolesarijo, ne igrajo tenisa, skratka tiste, ki niso zelo aktivni, so pa še pri sebi, vendarle živi.
Takšna marketinška orientacija, in verjamem, da ni značilna zgolj za avtomobilsko industrijo, ima nekaj smisla: najprej imaš v vizirju tiste, ki so pri polni moči, takšni ali drugačni. Če ti ne uspe prvič, bo pa drugič ali tretjič, kajti vsaj pol življenja je še pred njimi in v tem času bodo morali vsaj še nekajkrat v avtomobilsko trgovino. Starejša avtomobilska srenja, pri čemer domnevam, da je pridevnik namenjen tistim nad 55 let, je še zraven, nekakšna zlata rezerva, če se tisto z aktivnimi ne posreči povsem. Tisti »tastari« pa ne obstajajo. Njim ni namenjeno tako rekoč nič, niti nekaj upanja ne. In glej paradoks. Ko oziroma če avtomobilske tovarne predstavijo starostno sestavo kupcev avtomobilov, kar se ne zgodi vsako leto, sem in tja pa vendarle, se pogosto izkaže, da je njihova povprečna starost prav tista, ki je ne jemljejo resno, ki je ni v nobeni marketinški predstavitvi, ki pravzaprav ne obstaja. In dražji ko so avtomobili, bolj ko sta njihov značaj in pedigre premijska, bolj so v ospredju prav »tastari«. Temu sledi naslednji paradoks.
Avtomobili so vse popolnejši, toda tudi zapleteni, recimo temu digitalizirani. Navodila za uporabo, prav tista, ki so ti nekoč pojasnila, kje je rezerva in kako se odpre poklopec rezervoarja, postajajo brezkončni romani v slogu ruskih klasikov. V avtomobilih sedanjosti vse pogosteje ni več gumbov/stikal, s katerimi bi si nastavil radijski sprejemnik ali klimatsko napravo, pač pa moraš v softversko drobovje velikega info zaslona. Mladi ali mlajši kupci morda to opravijo igraje ali mimogrede, saj so avtomobili vse bolj kot mobilni telefoni. Za starejše, kaj šele »tastare«, je to skoraj podvig, nekaj, kar zmoti njihovo osredotočenost na cesto in vožnjo. Od tragikomičnosti iskanja po menijih do tragičnosti je velikokrat le korak, pravzaprav korakec.
Ni (avto)dežela za starce.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
