(TEST) Citroën C3: V izvedbi shine je na voljo z nekaterimi dodatki oziroma nalepkami, toda nekatere zlahka spregledaš

Njegov DNK je precej zlahka prepoznaven oziroma očiten, torej citroënovski: udobno sedenje, razmeroma mehko podvozje, nekaj oblikovnih in dizajnerskih posebnosti, morda ne tako neopazna francoska nonšalantnost pri uporabnosti. Mersko ostaja pod štirimi metri, nekakšno magično mejo nižjega razreda, in po upokojitvi (dokončni?) C1 tudi najmanjši v modelskem portfelju francoske tovarne.

C3 je navzven kar baročen, nekaj dodatkov, recimo nalepka na strehi (dodatnih 140 evrov), kar večinoma ni opazno, nič ne škoduje njegovi podobi. Znameniti airbumpi, zračne obloge na vratih, so koristni – pa ne le za lastnika C3. Čeprav dolžinsko skromen in zato najprej ali najbolj urbano uporaben, je zlahka avto za več kot dva in prav tako zlahka tudi za daljše, tudi (seveda) avtocestne poti. Toda tam ni čisto na svojem.

Tisto o citroënovskem značaju je zlasti opazno, občutno in prepoznavno tudi ali predvsem znotraj: udobna in široka prednja sedeža (advanced comfort), ki zavoljo tega ne ponujata kakšne posebne bočne opore telesu, tudi zanimivi in drugačni ročaji vrat (videz ročaja potovalnega kovčka, kot pravijo). Dovolj spodobno je sedenje zadaj, a kakšnega izjemnega razkošja pričakovano ni. Za dva je seveda sprejemljivo, tretji pokvari udobje vsem.

Posebnega posluha za praktičnost oziroma uporabnost prtljažnika in tistega, kar naj bi sicer ponujal, le ni: nakladalni prtljažni rob je kar visok, ko zložiš zadnjo sedežno klop, je tam na sredi stopnica. Tudi prtljažnik je pod dnom, ker ni rezervnega kolesa, globok, a je tam marsikaj, kar otežuje njegovo uporabnost. Odlagalnih prostorov je kar nekaj, kar je pohvalno, manjši minus, ker so večinoma (pre)majhni. Je pa omembe vreden naslednji plus: v celoti je C3 enostavno uporaben, ne potrebuješ dolgega seznanjanja s tistim, kar ponuja. Danes vse bolj redko.

Presenetljiva sta motor in tisto, kar omogoča. Na papirju je moči malo, v resnici je avto kar presenetljivo poskočen, nič mu ne škodi, da ima ročni menjalnik zgolj pet prestav. Pri višjih hitrostih, tam čez 135 km/h, je kljub vsemu (pre)glasen, ni avto, ki bi s kakšnim izjemnim veseljem gnal čez ovinke. Se pa lahko v četrti prestavi voziš pri recimo 2000 vrtljajih, kar je ugodno tudi v mestu, ne koristi pa porabi. Pozna se sicer, da je C3 lahek, toda poraba je kljub vsemu vsaj za liter višja, kot je napoveduje tovarna. Koliko časa še?!