(TEST) Nissanov minibus združuje klasiko in sodobnost na tipičen japonski način

Njegov videz odraža slog, ki ga je Nissan namenil prvemu električnemu leafu. To seveda velja le za prednji del, medtem ko je seveda preostalo bolj v službi prostora kot videza - kvadrasta oblika in nenavadne, a všečne zadnje luči.

Notranjost je z izjemo električnemu pogonu prilagojenih merilnikov klasična šola dostavništva: veliko cenene plastike, veliko kovine, malo opreme, visoko sedenje tudi glede na položaj armaturne plošče in zunanjih ogledal, le v višino nastavljiv, zelo položno postavljen volanski obroč. A vendarle - ne gre za razkošje, pač pa zgolj za prevoze potnikov. In navsezadnje res ni potrebno, da ima vsako vozilo športen položaj za volanom.

NV200 je za Nissan nekaj podobnega kot kangoo za Renault, tako glede namembnosti in videza kot glede zunanjih mer. Od novega kangooja je za sedem centimetrov daljši, za 16 ožji in za dva višji. In ker sta ravno iz iste zveze: v NV200 ni sledu o Renaultu, morda le leva obvolanska ročica.

Elektrificirani e-NV200 je v prvi vrsti namenjen mestnemu prevozu potnikov. Zadaj sta dve vrsti sedežev (3+2) in dostop do tretje je spodobno prikladen. Navdušuje par bočnih drsnih vrat, kar pri podobnih izdelkih ni praksa. Druga vrsta se zloži (najprej naslonjalo, potem cel sedež naprej) v razmerju 60:40, tretja pa seveda 50:50. Je pa tu posebnost zlaganja sedežev: naslonjalo se kot običajno poklopi naprej, potem pa se sedež v celoti dvigne vstran proti boku, kjer ga fiksira vrvica. Tako sicer izgubimo nekaj širine, a pri tem pridobimo višino. Če je pač namesto potnikov treba prepeljati prtljago ali tovor.

Električni pogon povsem zadosti namembnosti vozila. Zmogljivosti je dovolj, speljati zna tudi bolj naglo, še bolj pa navdušita odzivnost pogona in odzivnost prekopa smeri vožnje. Ima dve stopnji regeneracije, a nobena ne omogoča vožnje brez uporabe zavor. Dosega je za današnje pojme razmeroma malo (v praksi dobrih 200 kilometrov), a bolj (z)moti počasno polnjenje.{api_embed_photo}665764{/api_embed_photo}

Klasično je tudi počutje: notranjost postane nad 100 kilometri na uro dokaj hrupna, pa tudi sedeži niso posebej udobni na daljši poti. A kot rečeno, temu e-NV200 ni namenjen. Je pa zanimivo: čeravno šteje že sedem let, še vedno (pri nas) nima neposrednega tekmeca, upoštevaje tudi ceno.