(TEST) Ford puma se v svojem razredu bori s številnimi konkurenti, najbolj prepriča z voznimi lastnostmi

Janez Kovačič Janez Kovačič
12.06.2021 05:00
Športni terenci oziroma križanci (SUV) že kar nekaj časa obvladujejo slovenski avtomobilski trg. V razredu, v katerem se vozi puma, je skoraj 20 konkurentov, verjetno še kakšen več. Vprašanje je enostavno, odgovor pač ne: kako in s čim prepričati kupce, da je prava?
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Puma ima v svojem razredu številno in raznoliko konkurenco, njena podoba je obla, ostrih linij ni niti za vzorec.
Vinko Kernc

Karoserijska podoba pume je sodobna, vendarle veliko bolj baročna kot precejšen del konkurentov. Tisti, ki iščejo izjemnost in drugačnost, nekaj, kar bi bilo v očitnem nasprotju z večino, se za pumo ne bodo zmenili. Vsaj v tem pogledu je puma nekakšna (zlata) sredina.

Notranjost: usnje na sedežih, volanskem obroču in armaturi potrjuje, da je to v opremskem pogledu največ, kar si je mogoče omisliti pri tem avtomobilu.
Vinko Kernc

Opremski paket ST-line X vignale je največ, kar si je mogoče omisliti pri tem avtomobilu. Usnje na volanskem obroču, sedežih in armaturi deluje premijsko, 18-palčna platišča so v tem razredu bolj izjema kot nekaj povsem običajnega, športno vzmetenje nakazuje nekaj bolj dinamične ambicije avta, voznikov in sovoznikov sedež sta opremljena z nastavljivo hrbtno (ledveno) oporo, digitalni zaslon z 12,3-palčno diagonalo pa tudi v kakšnem razredu višje ni povsem običajen. Sprednja sedeža z vsem, kar ponujata, prekašata razred, zadaj se sedi precej višje, kar utegne ugajati. Prtljažnik je tako v osnovni postavitvi kot tudi ob podrtih zadnjih sedežih volumensko običajen ali vsaj nič izjemen. Je pa izjemna, kar 80-litrska "luknja" pod pokrovom. Tam bi nekdaj bilo rezervno kolo, ker ga pa ni, je to prostor, ki ga lahko izkoristiš za tisto, kar ni pametno, da je vsem na očeh. Je pa prtljažno-nakladalni rob visok, kar utegne obžalovati predvsem starejša avtomobilska publika. Zelo dobro deluje sistem odpiranja zadnjih, torej prtljažnih vrat, s potiskom noge pod zadnji odbijač - ni treba narediti gimnastične špage, da se posreči. In da se nazaj vidi zelo povprečno, sicer ne slabo, a tudi ne dobro, kar ni pohvala, je tako ali tako kronična pomanjkljivost večine današnjih avtomobilov.

Zadaj se sedi razmeroma visoko, zato sopotniki dobro vidijo naprej in jim to utegne ugajati.
Vinko Kernc

Boljši, prepričljivejši, še posebno v režimu sport, je bencinski štirivaljnik. Kakšne izjemne ljubezni do vrtenja v visoke vrtljaje sicer ne kaže, pa tudi običajno ni velike potrebe, 125 "konjev" je vendarle spodobno radoživih. Podvozje je kompromis, mešanica prijazne udobnosti in ne pretirane čvrstosti. Tisti, ki še vedno mislijo, da so samodejni menjalniki nekaj, kar je nepotrebno, se vsaj pri pumi zelo zelo motijo. Poraba je za liter višja od tovarniško deklarirane, če je noga težja, pa še precej več. Cena? Ne spregledaš, se zamisliš: opreme je precej, a vendarle.

Vinko Kernc

S čim najbolj prepriča? Pelje se dobro, prepričljivo dobro. Nekaj, kar bi moralo šteti.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta