(TEST) Simpatični tipo z oznako cross, križanec za sodobne kupce

Dokajšnji prirastek v višino je pri crossu zaradi za štiri centimetre dvignjenega podvozja in za tri centimetre dodatne višine serijskih strešnih nosilcev. Sicer pa gre za spomladi prenovljeni tipo, ki ga je mogoče takoj prepoznati po drugačni znački na (spremenjeni) motorni maski.

Dokaj prepoznavne zunanjosti se mu ni treba sramovati, vsekakor pa navduši notranjost, začenši z zelo dobrim, na nek način tradicionalnim italijansko športnim položajem za volanom. Marsikomu bodo pogodu tudi možnost nizkega sedenja v karoseriji, dobro vidni merilniki, varno in udobno nagnjen sedalni del sedeža in dobre bočne opore.

Voznik ne potrebuje dosti časa, da se ga privadi; navdušijo jasni, pregledni, intuitivni meniji za nastavljanje asistenčnih sistemov, gumba za volanskima prečkama za avdiosistem, pa dobri gibi prestavne ročice, ki vabijo k pretikanju, volanski sistem, ki natančen, neposreden in poveden spominja na Alfinega, klasična ročica (ne gumb!) za ročno zavoro, ki ima tudi svoje prednosti, in presenetljivo zvočno udobje v kabini.

Čeprav ima tipo po novem precej več opreme, kot je je imel ob predstavitvi, še vedno drži: z naborom opreme ne želi tekmovati, ker so pri Fiatu mnenja, da marsičesa vsak voznik le ne potrebuje. To, da vse šipe, denimo, nimajo samodejnega pomika, ne zmoti in izkaže se, da bi trezna glava morda pogrešala le pametni ključ.

Med sicer čednimi digitalnimi merilniki navduši velik merilnik goriva, malce pa razočara merilnik vrtljajev z natančnostjo le na 500 vrtljajev. Nekoliko nepripraven je tudi mení predvajalnika glasbe in navigacijskega sistema, ki se počasi zaganja.

Pri pogonih je malo izbire: turbodizel s 96 kilovati ali takšen kot v testnem, turbobencinski s 74 kilovati. Ta je naravnan na delo v nižjih in srednjih vrtljajih in je v mestu spodobno živahen in poskočen. Mu pa v kombinaciji s petstopenjskim menjalnikom pri speljevanju v strm klanec in pri prehitevanju pri hitrostih nad sto kilometrov na uro zmanjka moči, še ena prestava v menjalniku ali oboje. Daleč od dramatičnega, bolj živahen voznik pa to utegne pogrešati.

Pri vsem skupaj pa je vendarle najbolj pomembno tisto, s čimer postreže že ob prvem stiku: da je s sedenjem in z upravljanjem med bolj prijaznimi in da mu ne manjka ničesar, kar pričakuje (in potem res uporablja) večina voznikov.