V Evropi sta bila lansko leto dizel in bencin v senci elektrike

Če bi sodili zgolj po slovenskem avtomobilskem trgu, se elektrificiranim avtomobilom in še posebej električnim baterijskim (EBA), ne piše nič dobrega. Drugačna od slovenske je evropska slika, kjer so lani tako baterijski avtomobili kot priključni hibridi (PHEV) doživeli opazen razcvet. Prvič se je namreč zgodilo, da je bila njihova prodaja večja od posla z dizelskimi avtomobili.

Čeprav je znano, da primerjava leta 2021 z letom 2020 ni primerna oziroma povsem ustrezna, pa je kljub vsemu jasno, da se elektrificirani avtomobili vse bolj uveljavljajo. Skupna prodaja EBA in PHEV je lani v Evropi (Evropska unija, države Efta in Velika Britanija) dosegla številko 2,26 milijona. Na tem območju so lani prodali 2,08 milijona avtomobilov, ki jih poganjajo dizelski motorji, in 4,76 milijona avtomobilov z bencinskimi motorji. To, da so elektrificirani avtomobili po obsegu posla presegli dizelsko gnane, je tudi posledica dejstva, da je bila njihova prodaja za kar 33 odstotkov manjša kot leta 2020, medtem ko se je število kupcev elektrificiranih avtomobilov povečalo za visokih 66 odstotkov. V tem času se je obseg posla z bencinskimi avtomobili zmanjšal za 17 odstotkov. Očitno je, da se je lani tako v EU kot v vsej Evropi nadaljeval tržni eksodus dizlov, kar se dogaja že vse od leta 2015, ko je izbruhnila afera Dieselgate. Jasno je oziroma ni več nobenega dvoma o tem, da je bila to prelomnica, po drugi strani pa je zlasti EU že zakoličila točne datume, ko naj bi se po njenih cestah vozili predvsem električni baterijski avtomobili. Pogosto se sicer zdi, da so ti načrti zelo ambiciozni in težko uresničljivi, na kar velikokrat opozarjajo tudi avtomobilske tovarne, toda vse gre v to smer.

Električni baterijski avtomobili so v skupini elektrificiranih vozil tisti, na katere najbolj stavi Evropa oziroma Evropska unija. Njihova ponudba se je lani skokovito povečevala, opazno je bilo, da je bilo pri teh bistveno manj težav z dobavo, pa čeprav tudi pri njih brez slovitih polprevodnikov pač ne gre. Pri EBA je seveda še veliko bolj kot pri priključnih hibridih, ki uporabljajo bencinski ali električni motor, pomembna ustrezna polnilna infrastruktura. To je tudi ena najbolj nevralgičnih točk oziroma tisti oreh, ki ga bodo morale streti države v sodelovanju z avtomobilskimi tovarnami. Načrti razširitve polnilne mreže v EU oziroma Evropi so skoraj megalomanski tako po višini investicij kot po številu polnilnic. Lani se je prodaja zgolj EBA v Evropi povečala za visokih 63 odstotkov na 1,22 milijona. To je veliko, vendar bi bila, kot že rečeno, ustreznejša primerjava z letom 2019, ko je bil evropski avtomobilski trg bolj "normalen".

Še nekaj o priključnih hibridih. Odstotkovno je njihova prodaja lani zrasla celo nekaj bolj kot prodaja EBA, in sicer za 69 odstotkov na skupno 1,05 milijona vozil. PHEV so v številnih evropskih državah zanimivi za precejšen krog kupcev, čeprav nekaj raziskav kaže, da je njihova okoljska prijaznost nekoliko problematična. Najprej zaradi tega, ker ugotavljajo, da je njihov izpust škodljivih plinov večji od tovarniško zapisanega, drugič zato, ker so tudi zanje marsikje na voljo državne subvencije. Pogosto naj bi se dogajalo, da kupci poberejo subvencijo, nato pa se na elektriko vozijo bistveno manj kot na bencin. In s tem je krog sklenjen - če je bencinski motor pogosto v uporabi, je ogljični odtis seveda občutno drugačen kot pri kombinirani uporabi. Še to: PHEV so bili lani na slovenskem trgu tako rekoč veliki eksoti.