Odpravimo dejavnike tveganja za bolezni srca. Ni vse le v nižanju sladkorja v krvi

Pri dolgotrajni bolezni se zaradi povišanega sladkorja v krvi in drugih dejavnikov pojavijo trajne okvare malih žil ledvic, oči in oživčenja ter velikih žil v sklopu ateroskleroze drugih tkiv ali organskih sistemov. Osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 so opredeljene kot visoko ogrožene za razvoj srčno-žilnih bolezni.

Pomembno je, da sladkorno bolezen odkrijemo čim bolj zgodaj, še preden pride do poškodb notranje stene malih in velikih žil.

»Ko je sladkorna bolezen že odkrita, pa je izjemno pomembno ustrezno zdravljenje, da vrednosti sladkorja v krvi znižamo na tisto raven, pri kateri zmanjšamo tudi tveganje za pojav kroničnih zapletov. Samo z zdravljenjem previsokega sladkorja ne moremo narediti vsega. Če se uspešno zdravijo vsi dejavniki, kot so povišan krvni tlak, povišan holesterol in povečana telesna masa, se lahko v sedmih, osmih letih tveganje za pojav bolezni srca in ožilja zmanjša za polovico. To je ena izmed najpomembnejših intervencij, takoj ko katerega izmed dejavnikov izpustimo, že ne moremo biti dovolj učinkoviti. Cilj je določen za vsakega človeka, bolnika posebej. V Sloveniji imamo od leta 2008 redno osveževane strokovne smernice, obstaja poenoten sistem. Pri izbiri zdravil proti previsokemu sladkorju v krvi pa upoštevamo tudi značilnosti posameznika, njegova druga klinična stanja,« poudarja doc. dr. Jelka Zaletel iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Oba najpogostejša tipa sladkorne bolezni lahko povzročita hujše zaplete na organih oziroma okvare na telesu. Če odštejemo poškodbe, je sladkorna bolezen še vedno vodilni razlog za slepoto.

»Med pogostejšimi značilnimi zapleti so poškodbe drobnega žilja, in sicer v očeh, kjer pride do poškodbe drobnih žilic na očesnem ozadju, še posebej je pomembno, kadar pride do poškodbe na predelu očesa, s katerim gledamo. Skrajni zaplet tega je lahko slepota,« pojasnjuje doc. dr. Jelka Zaletel.

Pri sladkorni bolezni je tudi značilna prizadetost drobnega žilja v ledvicah oziroma diabetična ledvična bolezen.

»Sladkorna bolezen skupaj z arterijsko hipertenzijo je najpogostejši razlog za ledvično odpoved, kadar govorimo o takšni ledvični odpovedi, pri kateri je potrebno nadomestno zdravljenje oziroma dializa. Značilni sta tudi prizadetost drobnega žilja okrog živcev, ki oživčujejo noge oziroma celo telo, ter prizadetost živčnih celic. Temu rečemo diabetična nevropatija. Ta ima različne oblike in lahko prizadene pravzaprav vse vrste živčnega nitja, tako tiste, s katerimi čutimo, kot tiste, s katerimi mišicam dajemo signale, da se gibljemo. Najpogostejše stanje je prizadetost živcev, ki oživčujejo stopala. Bolnik ne čuti več dobro, hkrati pa povzroča neprijetne občutke bolečine in zbadanje. Prav na predelu stopal lahko pride do okvare oživčenja, okvare prekrvitve ter okužbe in okvare tkiva, temu skupku težav pravimo diabetična noga, ki je najpogostejši razlog za amputacije spodnjih okončin.«

Sladkorna bolezen prispeva tudi k pojavu aterosklerotičnih obolenj oziroma bolezni srca in ožilja, kamor sodita tudi možganska kap in infarkt srčne mišice. Vzrok je previsok sladkor v krvi, pa tudi sočasno pogosto stanje motene presnove holesterola v telesu in previsokega krvnega tlaka.

»Pri sladkorni bolezni se lahko pojavi tudi značilna okvara same srčne mišice, kar pa je mnogo redkejši pojav od bolezni srca in ožilja, ki imajo lahko pri sladkorni bolezni netipičen potek. Bolezni srca in ožilja so pri osebah s sladkorno boleznijo nekajkrat pogostejše kot pri preostali populaciji.«

Pravočasno odkrivanje bolezni je najpomembnejše

Za preprečevanje resnejših zapletov, ki se lahko pojavijo pri ljudeh s sladkorno boleznijo, so zelo pomembna pravočasno odkrivanje, spremljanje in zdravljenje bolezni. Kot pojasnjuje doc. dr. Jelka Zaletel iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je odkrivanje sladkorne bolezni v Sloveniji zelo dobro, prav tako izvajanje preventivnih pregledov v ambulantah družinske medicine.

»Lani in predlanskim je v Sloveniji potekala nacionalna raziskava, v kateri smo ugotavljali, koliko ljudi ima sladkorno bolezen tipa 2, pa zanjo ne vedo. Tisti, pri katerih bolezen večinoma ni bila odkrita, so starejši od 55 let in imajo hkrati kar precej povečano telesno maso. Pomembno je, da se vsi, ki prejmejo vabilo na preventivni pregled, tega tudi udeležijo, predvsem zaradi velikega pomena pravočasnega odkrivanja sladkorne bolezni in preprečevanja zapletov, pa tudi odkrivanja vseh drugih pomembnih kroničnih bolezni. V zvezi s sladkorno boleznijo torej še posebej starejši od 55 let in tisti z indeksom telesne mase nad 30.«

Preventivni pregledi so bili sprva v Sloveniji omejeni na starejšo starostno skupino, od leta 2011 pa vključujejo vse ljudi nad 30 let.

»Neodkrita sladkorna bolezen pred 55. letom starosti ni problem, smo ugotovili v raziskavi, ki smo jo opravili lani. Očitno sta zajem in prepoznavanje sladkorne bolezni v tej starostni skupini zelo dobra. V populaciji med 35. in 55. letom starosti pa je zelo velika pojavnost stanj, ko imajo osebe že malo povišan sladkor v krvi, ne gre pa še za sladkorno bolezen. To pa je že označevalec, da se lahko pri osebi razvije sladkorna bolezen v prihodnjih desetih letih. Pomembno je, da ko v ambulantah družinske medicine te ljudi odkrijejo, jim ponudijo ustrezne informacije. V vseh zdravstvenih domovih poteka program za takšne osebe (z mejno bazalno glikemijo oziroma moteno toleranco za glukozo) z namenom, da bi jim pravi čas pojasnili, kaj to stanje zanje pomeni, kako veliko je tveganje, kaj lahko naredijo sami, predvsem na področju zdrave prehrane, gibanja in podobno. Poleg tega je pomembno tudi pravočasno vnovič opraviti kontrolo krvi. Pri takih posameznikih lahko s prilagoditvijo življenjskega sloga odložimo pojav sladkorne bolezni. Obstaja namreč bistvena razlika v kakovosti življenja glede na starost, pri kateri ljudje dobijo sladkorno bolezen.«

Preberite več zanimivih vsebin
v novi digitalni prilogi 'Sladko življenje',
brezplačno.

Prenos PDF