To moč so poznale že stare civilizacije, potrjuje jo tudi sodobna znanost. Katera glasba je zdravilna in kako deluje na naš fizični, mentalni in duševni ustroj? Odgovore najdete v novem podkastu ter na novembrskem Maratonu pozitivne psihologije v Mariboru.
Vabljeni k poslušanju podkasta na povezavi TUKAJ.
Kot glasbenica in psihologinja raziskujete blagodejne in zdravilne učinke glasbe na celostni človeški ustroj. Kateri so ti učinki?
"Vsak zna povedati, kaj je tisto, kar ga pri glasbi premakne. Poudarek je na besedi premakne, saj je glasba vedno povezana z gibanjem, glasbe brez gibanja ni. Če se popolnoma prepustimo poslušanju, igranju ali petju, se začnemo spontano odzivati na glasbo tudi preko svojega gibalnega aparata. Ti učinki so tako zelo raznovrstni, da rada rečem, da imamo v glasbi pravi eliksir, ki ga ne znamo izkoristiti v vsej njegovi polnosti."
Skozi katere nivoje deluje glasba na nas?
"Glasba najprej vpliva na naše telo; vpliva na globino našega diha, na sproščenost mišic, na intenzivnost srčnega utripa, na imunski sistem, na hormonalno ravnovesje itd. Na čustvenem nivoju je glasba eden najmočnejših regulatorjev naših emocij. Z njo si lahko pomagamo tudi pri kliničnih stanjih, kot npr. anksioznost, depresivnost. Z vplivom glasbe na kognitivno funkcioniranje sem se ukvarjala tudi v svoji doktorski disertaciji, kjer sem se osredotočila predvsem na Mozartov učinek. Glasba na miselni ravni vpliva na pozornost, spominsko kapaciteto, jezikovne sposobnosti, na splošni faktor inteligentnosti, prostorske in matematične sposobnosti itd. Nenazadnje glasba osmišlja našo dušo; Velikokrat, ko se v življenju znajdemo na tleh, nam ustrezno izbrana glasba lahko pomaga, da se vrnemo v svoje jedro in se ponovno harmoniziramo. Učinki glasbe so zelo zelo široki, zato so našteti vplivi zgolj iskrice v enem velikem morju glasbeno-psiholoških raziskav."
Je razlika v učinkovitosti glasbe, če jo samo poslušamo ali jo izvajamo?
"Seveda. To je povsem logično. Če se aktivno ukvarjamo z glasbo, če na primer igramo inštrument ali če pojemo, so ti učinki večji, kot če glasbo samo poslušamo. Zakaj je tako? Zato, ker se z glasbeno aktivnostjo poveča tudi naša celostna možganska aktivnost, vključi se več možganskih področij, zato so učinki večji in bolj raznovrstni."
V povezavi s pozitivnimi učinki omenjate ustrezno izbiro glasbe. Katera glasba je torej taka?
"Govorimo lahko o univerzalni in o specifičnih učinkih glasbe. Univerzalni učinki glasbe so odvisni predvsem od glasbenih parametrov, kot so: zvočna barva, tempo, melodija, tonaliteta, ritmična struktura, izvedba v živo ali posnetek itd. in delujejo bolj neposredno na odzivanje človeškega organizma, nanj pogostokrat vplivajo na nezavedni ravni. Če gremo v samo jedro učinkov glasbe, je pomembno, kakšno frekvenčno strukturo ima glasba. Vibracija glasbe se prevaja direktno v naše telo in slednje začne resonirati v skladu prvinami poslušanega zvoka in glasbe. Vzemimo primer baročne glasbe, ki je polna simetrije in ob poslušanju le-to vnaša tudi v naš organizem, npr. klasicizem s svojimi glasbenimi prvinami spodbuja ravnovesje v organizmu. Na drugi strani pa imamo specifične učinke glasbe, ki so bolj odvisni od osebnosti posameznika in od kulturno-socialnih značilnosti. Specifični učinki glasbe so povezani predvsem z glasbenimi preferencami in delujejo v smislu vpliva glasbe na razpoloženje posameznika. Za specifične učinke glasbe velja, da so zelo individualni in da kar morda na nekoga vpliva pozitivno, na drugega lahko negativno."
Spremljajte dogodke Večer v živo na spletni strani www.vecer.com/vzivo. Dr. Katarina Habe bo 18. decembra 2021 gostja mariborskega maratona pozitivne psihologije, ki bo potekal na spletni strani maratonpozitivnepsihologije.si.
