Banka Slovenije zaradi tveganj dviguje kapitalske zahteve za banke. Kaj to pomeni?

V Banki Slovenije ugotavljajo, da se zaradi naraščajočih negotovosti v gospodarskem okolju povečujejo sistemska tveganja v slovenskem bančnem sistemu. Zato podobno kot številne druge države evropskega gospodarskega prostora dvigujejo proticiklični blažilnik za izpostavljenosti do Republike Slovenije z 0 na 0,5 odstotka zneska skupne izpostavljenosti tveganjem. Banke bodo morale za izpostavljenosti do domačega gospodarstva torej v dvanajstih mesecih zagotoviti več kapitala.

"V Banki Slovenije ocenjujemo, da je slovenski bančni sistem sicer že danes sposoben zahteve proticikličnega blažilnika pokriti z obstoječim kapitalom. Za uporabo tega instrumenta smo se odločili, ker ga lahko spreminjamo skladno z razvojem cikličnih sistemskih tveganj," pojasnjujejo v Banki Slovenija. Ugotavljajo še, da je slovensko gospodarstvo po izhodu iz ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa sicer hitro okrevalo, finančni sektor pa ostaja stabilen. Ob poslabševanju gospodarskih razmer in vztrajanju inflacije na visokih nivojih, na kar ključno vplivajo ruska vojaška agresija ter z njo povezane posledice in negotovosti, pa da so sistemska tveganja za finančno stabilnost povečana.

V Banki Slovenije tako nadaljujejo z ukrepi za povečanje odpornosti slovenskega bančnega sistema in preprečevanje kopičenja cikličnih tveganj v fazi nastanka. Namen ukrepa je, da v primeru materializacije tveganj sprostitev blažilnika zmanjša tveganje, da bi zahteve glede višine regulatornega kapitala omejevale banke pri podeljevanju kreditov. "S tem bi bilo bankam omogočeno absorbiranje izgub in nadaljnje kreditiranje gospodarstva. Z dvigom stopnje proticikličnega blažilnika za izpostavljenosti do Republike Slovenije z 0 na raven 0,5 odstotka bodo banke morale ohranjati višjo kapitalsko ustreznost, kar bo povečalo odpornost bančnega sistema," še menijo v Banki Slovenije.

Četudi so razmere pri obsegu nedonosnih posojil bank še vedno dobre, kot kaže v Banki Slovenije ocenjujejo, da se banke za zdaj niso primerno odzvale na obrat v gospodarskem ciklu z zadrževanjem dobičkov ali oblikovanjem rezervacij in slabitev.

Tako bodo banke primorane večji del presežnega kapitala in dobičkov, ki jih ustvarjajo z obrestnimi prihodki, zadržati v bilanci. Neuradno naj bi to banke stalo okoli 120 milijonov evrov. Ob čemer je v devetih letošnjih mesecih dobiček pred davki bank znašal okoli 370 milijonov evrov in bi se lahko do konca leta povzpel na pol milijarde evrov.