Direktor Miha Kuhar nas je v telefonskih pogovorih večkrat povabil, naj se kadarkoli oglasimo in se sami prepričamo o razmerah na njihovi farmi, ki naj bi bile drugačne od tistih na posnetkih, ki so jih objavili aktivisti za zaščito živali. Po preživetem vikendu v stanovanju brez domačih živali zaradi preprečitve možnosti prenosa bolezni smo se tako nenajavljeni odpravili proti Ljutomeru, natančneje proti starejšim kompleksom prašičje farme, kjer naj bi bili posnetki nastali.
Sprejel nas je direktor in nas povabil v pisarno. Tam smo mu med čakanjem na vodjo prašičereje Darjo Antolin zastavili nekaj vprašanj. "Kako zagotavljate biovarnost in kaj to točno pomeni - da so delavci izolirani?" nas je zanimalo. "Naši delavci podpišejo, da doma ne bodo imeli živali, za kar dobijo tudi dodatek in enkrat letno prašiča. Seveda ne moremo vsakega nadzorovati, kje se giblje," je odgovoril. Bojijo se afriške prašičje kuge, pove. Kompleks, kjer smo bili, nameravajo porušiti, veseli so, da so februarja dobili odobreno gradnjo novih hlevov, kjer bodo lahko živalim zagotavljali boljše razmere. Kot je dejal, je stanje na novih farmah boljše - baje je sterilno, kot v bolnišnici, se pohvali direktor.
Po prihodu Antolinove smo podpisali izjavo, da v zadnjih 72 urah nismo bili v stiku s prašiči, jih ne posedujemo in da ob sebi nimamo izdelkov iz svinjine. Po obveznem prhanju smo na sebi obdržali le spodnje perilo, nadeti pa smo si morali njihovo majico, nogavice, škornje, kombinezon in kapo. Razkužili smo si telefon in fotoaparat.
Ukleščene, da ne poležejo mladičev
Najprej vstopimo v prasilišče, kjer so morali po obisku veterinarske inšpekcije prebeliti stene. Videti je svinje, ki, ukleščene, večinoma ležijo, okrog njih pa se gibljejo čisto majhni pujski. Mame svinje nimajo prostora za gibanje, lahko le stojijo ali ležijo. "Svinja je ukleščena, da ne bi polegla mladičev," razloži Antolinova.
Boksi ustrezajo trenutnim standardom, a ker si želijo biti v dobrobit živalim, jih bodo kmalu razširili na 2,4 krat 3,2 metra, pove Antolinova. Pa smrtnost prašičkov? Odvisna je predvsem od tega, koliko jih posamezna svinja skoti. Več ko jih skoti, večja je možnost za mrtvorojenega. Opazili smo dva mrtva prašička, ki jim ju še ni uspelo odstraniti. A to je, kot sta dejala tako direktor kot tudi vodja živinoreje, normalno. Vsega namreč ne morejo videti, povesta. Priznavata, da ne gre za idealne pogoje, a glede na stanje so v redu, menita. Opazili smo tudi nekaj površinskih ran in odrgnin. "Rane se dogajajo, so stvar vsakega življenja in proizvodnje," pojasnjuje Antolinova.
Po obhodu prve hale nam Antolinova pokaže napravo za krajšanje repov. "Bili smo v testni skupini, kjer so ugotavljali pomen krajšanja repov. Pustili smo jim dolge repe, a na koncu smo jih od 20 morali pet zaklati, ker so si repe pojedli do hrbtenice. V ekološki reji si lahko privoščijo dolge repe, ampak ne pozabite, da je prav ekološka reja v Nemčijo prinesla prašičjo kugo. Če bi dali 47 svinj v ta boks, bi bilo po 14 dneh vse krvavo in pogrizeno, če pa bi jih bilo 20, bi imele več prostora in bi bilo v redu. Ampak nobena ustanova ali država ne bo plača razlike, ki bi jo izgubili, ker bi jih imeli tako malo v takem prostoru," razlaga vodja prašičereje.
Vstopimo v halo, kjer so breje svinje. Opaziti je, da je skrb za čistočo tukaj izrazitejša, kar potrdi tudi Antolinova in pripomni, da mora biti razkuženo. Stopimo v prostor s skupinskimi boksi, kjer je zraven svinj videti tudi razpršila, ob katerih imajo svinje občutek, da je hladneje. Prostor za poginule svinje je bil med našim obiskom čist in prazen.
Izpusti na travo niso dovoljeni
Antolinova je tudi pokazala novo klimatsko napravo, ki so jo namestili septembra lani, in pripomnila, da je na posnetkih videti stara. Glede na to, da je avstrijsko društvo Verein gegen Tierfabriken (VGT, slovensko: Združenje proti živalskim tovarnam) problematiziralo neudobna betonska tla, smo o tem povprašali tudi Antolinovo. Dejala je, da je guma nepraktična, ker drsi, slame pa ne uporabljajo, ker je nehigienična. "Če bi imeli slamo, bi se ta nalagala, ustvarjal bi se gnoj, ki ustvarja amoniak, ta pa povzroča razjede in tako bi nastale rane," argumentira. Antolinova je sicer že predlagala, da bi lahko svinje izpuščali na travnate površine, a jim tega predpisi ne dovoljujejo, saj bi fekalije lahko šle v podtalnico. "Ni logike, zakaj lahko to počnejo ekološke kmetije, mi pa ne smemo," navrže.
"Če bi tukaj imeli 1100 živali, bi tudi sama rekla, da gre za mučenje"
Preden so bili vključeni v ukrep dobrobiti živali (2012), so imeli v istih prostorih 1088 svinj, trenutno jih imajo 760. "Imamo se za kmetijstvo, če bi se šli industrijo, bi bilo res grdo videti. Če bi tukaj imeli 1100 živali, bi tudi sama rekla, da gre za mučenje," je dejala Antolinova, Kuhar pa je pripomnil, da zasledujejo standarde, ki jih diktira Evropa. K slabim razmeram živali prispevajo nizke cene mesa, je poudaril.
Po videnem se sprašujemo, kako so aktivisti odkrili toliko odprtih ran, mrtvih trupel in kanibalizma. Je to v tej farmi stvar preteklosti ali pa je bil kriv nočni čas, ko ni bilo nadzora?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
