Kot je sporočil Janša, so podatki, ki jih imamo danes glede cepiv, ki bodo na razpolago v letošnjem letu zoper covid-19, boljši kot so bili v preteklem tednu. "Od takrat je Evropska zdravstvena agencija dokončno odobrila šesti odmerek cepiva Biontech-Pfizer. To je cepivo, ki je bilo prvo odobreno v Evropi, in to je tudi cepivo, ki ga je Evropa in z njo hkrati tudi Slovenija naročila." Poleg tega so v okviru Evropske komisije v preteklem tednu odprli še eno naročilo v visokih količinah.
Predsednik vlade je ob tem pojasnil, da je bila dobava Pfizerjevega cepiva v tem tednu manjša, ker v podjetju v Belgiji širijo proizvodnjo. "Je pa obljubljeno, da se bo v naslednjih tednih to ne samo nadoknadilo, ampak bodo v februarju tudi že naročene dobave povečane. To je dobra novica," pravi premier. Kot dodaja, bo v vsakem primeru v prvem kvartalu dobavljenih toliko odmerkov, kot jih je bilo naročenih oziroma glede na dodatne kapacitete, ki se gradijo v Belgiji na dveh mestih in v Nemčiji, še bistveno več. Še pomembnejši je drugi kvartal. Ob realizaciji teh dobav v drugem kvartalu lahko računamo, da v Sloveniji dosežemo 70-odstotno precepljenost že do začetka poletja. Na ta način praktično zajezimo epidemijo, vsaj v okviru naših meja, je prepričan janša.
Slovenija v preteklih tednih prejemala okoli 16.500 odmerkov cepiva na teden
Cepljenje proti covidu-19 smo v Sloveniji začeli 27. decembra, torej pred tremi tedni. Najprej so cepili stanovalce domov za starejše, sledili so najbolj izpostavljeni zaposleni v zdravstvu in domovih, nato pa drugi zdravstveni delavci in starejši prebivalci, ki ne živijo v domovih za starejše.
Slovenija je sicer v preteklih tednih prejemala okoli 16.500 odmerkov cepiva na teden, ta teden pa polovico predvidene pošiljke. S to pošiljko bodo, kot so v ponedeljek na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pojasnili za STA, cepili tiste, ki so prvi prejeli cepivo. Izvajalci cepljenja bodo tako prejeli enako število stekleničk kot od 27. do 31. decembra. V nekaterih zdravstvenih ustanovah so že v ponedeljek začeli cepiti z drugim odmerkom.
NIJZ naslednjo dobavo Pfizerjevega cepiva pričakuje v ponedeljek, 25. januarja, informacije o količini pa na NIJZ še nimajo. Pri Pfizerju in BioNTechu pa so zagotovili, da se bodo prihodnji teden vrnili na prvotne količine dobav za EU.
V prejšnjem tednu je Slovenija prejela tudi prvo pošiljko Moderninega cepiva. Šlo je za 1200 odmerkov cepiva, pri čemer so 600 odmerkov že porabili, preostalih 600 pa bo namenjenih drugemu odmerku. Naslednjo pošiljko 2000 odmerkov tega cepiva predvidoma pričakujejo v ponedeljek, 25. januarja. Po podatkih registra cepljenja se je do zdaj v Sloveniji cepilo več kot 42.000 ljudi oz. dva odstotka prebivalstva. (STA)
Po besedah Janše ima Slovenija za letos naročenih in odobrenih 2,75 milijona odmerkov cepiva podjetij Pfizer in BioNTech, 470.000 odmerkov cepiva podjetja Moderna. Skupno gre za 3,2 milijona odmerkov, ki bodo zadostovali za cepljenje 1,6 milijona ljudi. Slovenija ima naročenih tudi nekaj manj kot 1,4 milijona odmerkov cepiva podjetja AstraZeneca, nekaj več kot milijon odmerkov cepiva podjetja CureVac in 940.000 odmerkov cepiva podjetja Janssen. Trenutno najbližje odobritvi je cepivo AstraZenece, o katerem naj bi Evropska agencija za zdravila po besedah Janše odločala v sredo.
Povedal je še, da imajo izvajalci cepljenja navodilo, naj se dosledno upošteva vrstni red, določen v evropski in nacionalni strategiji cepljenja. Ta upošteva načelo, da cepivo najprej dobijo tisti, ki so najbolj ogroženi in pri katerih obstaja večje tveganje za potek bolezni.
Navodilo je tudi, naj imajo izvajalci cepljenja vnaprej pripravljene sezname oseb iz iste prioritetne skupine, ki je po strategiji na vrsti za cepljenje, in ki jih lahko takoj pokličejo, če jim zaradi neudeležbe vabljenih ali drugih razlogov ostanejo odmerki cepiva. Navodilo je tudi, naj izvajalci izkoristijo šesti odmerek cepiva podjetij Pfizer in BioNTech.
Cigler Kralj: Nova višina minimalne plače pri 1024 evrov bruto
Minister za delo Janez Cigler Kralj namerava novo višino minimalne plače določiti pri 1024,24 evra bruto, kar v neto znesku predstavlja 120 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov, je napovedal na današnji novinarski konferenci. Država namerava delodajalcem dvig sicer subvencionirati.
Z januarjem se mora skladno z zakonom o minimalni plači iz leta 2018 za izračun minimalne plače uporabljati nova formula, na podlagi katere mora neto minimalna plača za najmanj 20 in največ 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške.
Ti od leta 2017, ko je bil pripravljen zadnji izračun košarice minimalnih življenjskih stroškov, za samsko osebo znašajo 613 evrov. Zakon o socialno varstvenih prejemkih posodobitev zneska predvideva leta 2023.
Zakon o minimalni plači določa, da konkretno višino minimalne plače v bruto znesku za posamezno leto po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji določi minister, pristojen za delo. Cigler Kralj je posvetovanje opravil danes, znesek pa mora biti objavljen v uradnem listu najpozneje do 31. januarja.
Delodajalcem, od katerih je že nekaj časa slišati opozorila, da mnoga podjetja zvišanja minimalne plače ne bodo prenesla, namerava država dvig minimalne plače sicer subvencionirati. Kot je pojasnil minister, bodo v predlog osmega protikoronskega zakona vključili ukrep, s katerim bi najnižjo osnovo za socialne prispevke znižali s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače.
S tem naj bi država delodajalcem prevzela okoli 40 odstotkov bremena dviga minimalne plače. Ukrep bi veljal do konca junija z možnostjo podaljšanja za dodatnih šest mesecev.
Ob koncu je med odgovori na novinarska vprašanja povedal, da v ponedeljek zagotovo ni možno pričakovati drastičnega sproščanja omejitvenih ukrepov, rahla možnost pa obstaja za nekatere regije. "Ali smo prešli iz črne v rdečo fazo, bo znano jutri. Trendi niso dobri, so pa boljši kot v začetku meseca," je rekel premier.
"Če držijo napovedi zadnjih petih ali šestih dni, to pomeni, da bomo na oranžno fazo, v kateri lahko začnemo odpravljati najbolj ostre ukrepe, čakali krepko v februar," je povedal. Slovenija je po njegovih besedah sicer v skupini EU-držav z manj ostrimi ukrepi.
Če bi prešli v rdečo fazo, čemur se po Janševih besedah bližamo, bi lahko v regijah, ki dosegajo merila za sproščanje, odpravili nekatere ukrepe. Predsednik vlade je omenil odprtje šol za učence prvega triletja in vrtcev po tako imenovanem programu C, "kar pomeni, da so razredi manjši".
