Potem ko so člani odbora DZ za pravosodje 28. januarja ob obstrukciji dela opozicije pozvali Sodni svet, naj opravi analizo izpolnjevanja pogojev za nastop sodniškega mandata, če so sodniki pravosodni izpit opravili v drugih republikah nekdanje SFRJ, je Damijan Florjančič v današnji izjavi za medije odgovoril, da "ni nobenih pravnih podlag za tako naročilo vrhovnemu sodišču niti njegovemu predsedniku". "Tudi ne vidimo pravzaprav nobene pristojnosti, ki bi dajala državnemu zboru podlago za takšno zahtevo," je dejal.
Poudaril je, da vrhovno sodišče ni imelo nobenega razloga za dodatno preverjanje sodnikove izobrazbe in njegove strokovne usposobljenosti. Iz pregleda takrat veljavnih predpisov pa je po njegovih besedah tudi razvidno, da vrhovno sodišče pri teh postopkih ni imelo nobene pristojnosti.
"Jasno so bile razmejene te pristojnosti med ministrstvom, pristojnim za pravosodje, Sodnim svetom in državnim zborom, ki je opravil najpomembnejši akt - izvolitev konkretnega sodnika v trajno sodniško funkcijo. Zato tudi v primeru sodnika Masleše ne vidimo nobenih utemeljenih razlogov za preverjanje izpolnjevanja pogojev za zasedbo tega konkretnega sodniškega mesta, ker je bila to naloga navedenih organov. Zaradi navedenih razlogov se poleg pojasnil, ki smo jih že dajali v preteklosti, ne nameravamo več v prihodnje odzivati na nadaljnja sporočila v tovrstni zadevi," je dejal Florjančič.
"Ne moremo se vsakodnevno odzivati na verigo sejanja dvomov v avtentičnost izkazane dokumentacije, ki jo je predložil sodnik in s katero tudi mi razpolagamo, in na poskuse izkrivljanja interpretacije takrat veljavne sodniške zakonodaje," je pojasnil. Predvsem pa, kot je dodal, resnično obžalujejo, da je na ta zavajanja in iz različnih strani navržene dvome, sumničenja in ponavljajoče se insinuacije, reagiral tudi odbor DZ za pravosodje, "ne da bi najprej, če že smatra za potrebno, da je to treba kaj raziskovati, sam poskrbel, da preveri korektnost, pravilnost in zakonitost postopkov, ki jih je pri tem opravil državni zbor sam".
Vrhovno sodišče ni imelo dvomov v pristnost diplom Branka Masleše
Posebej ga žalosti, da je pri tem sodeloval tudi eden od vrhovnih sodnikov. "Ta sodnik ni govoril v imenu vrhovnega sodišča. Za njegov nastop ni imel nobenega mandata vrhovnega sodišča in se zato do njegovih navedb, ne le na seji odbora DZ ampak tudi sicer, ko se oglaša v zvezi s to zadevo, vrhovno sodišče izrecno ograjuje," je še povedal Florjančič.
Takšno vedenje po njegovih ocenah meče slabo luč na vrhovno sodišče. "Vrhovno sodišče ni imelo niti najmanjšega dvoma v pristnost diplom in ostalih potrdil, ki jih je sodnik Masleša predložil, in zato o tem nimamo česa drugega za dodati," je dejal.
Ponovil je še, da so podatki o izobrazbi in stopnji strokovne usposobljenosti po zakonu o sodniški službi navedeni kot zaupni. "To piše v zakonu, nismo si mi tega izmislili. V medijih se je pojavljala interpretacija, da se mi izgovarjamo na to določbo. Nimamo se kaj izgovarjati. Mi določbo zakona spoštujemo in upoštevamo," je poudaril predsednik vrhovnega sodišča.
Na Florjančičeve besede se je odzval predsednik odbora za pravosodje Blaž Pavlin (NSi), ki meni, da so v slovenski javnosti v primeru vrhovnega sodnika Branka Masleše obstajale javno zelo izpostavljene nejasnosti, ki so povzročale krnitev ugleda sodnika in sodstva v javnosti, kar je ugotovil Sodni svet. "Slednji je poudaril tudi načelo transparentnosti delovanja sodstva ter upravičenost zainteresirane javnosti do vseh pomembnih informacij o dejstvih, ki se nanašajo na opravljanje sodniške funkcije. Sklep odbora za pravosodje zasleduje prav te cilje in je usmerjen k razjasnitvi nejasnosti in povečanju ravni zaupanja javnosti v sodno vejo oblasti," so njegove besede posredovali z NSi.
