Vrhovno sodišče, po ustavi najvišje v državi, je presodilo, da za izrekanje prekrškovnih sankcij zaradi opustitve nošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih ni bilo zakonske podlage.
Vrhovni sodniki so v danes objavljeni odločitvi imeli pred seboj zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo okrajnega sodišča, s katero je bil storilcu prekrška izrečen opomin po zakonu o nalezljivih boleznih.
Vrhovno sodišče je presojalo, ali je mogoče ob upoštevanju temeljnih načel kaznovalnega prava v opustitvi nošenja zaščitne maske prepoznati prekršek. Ni pa se opredeljevalo do vprašanja razumnosti zapovedi nošenja mask niti do upravnopravnih ali drugih razsežnosti takšne zapovedi.
Odločilno vprašanje je bilo, ali je mogoče kršitev zapovedi nošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih opredeliti kot kršitev ukrepov, s katerimi se prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih.
Odlokov vlade ni mogoče šteti za predpis, s katerim se določa vsebina prekrškov, tako vrhovno sodišče. Sodni senat (predsednik Branko Masleša in člana dr. Primož Gorkič ter Barbara Zobec) je v soglasni odločitvi ugotovil, da se zapoved nošenja zaščitne maske odločilno razlikuje od posegov v svobodo gibanja. Te zapovedi ni mogoče razumeti kot oblike prepovedi ali omejitve gibanja prebivalstva na določenih območjih, ampak kvečjemu kot samostojen poseg v svobodo ravnanja, ki zahteva samostojno pravno podlago.
Ta ugotovitev da izhaja tudi iz zakona o nalezljivih boleznih, ko je zakonodajalec posebej predvidel uporabo zaščitne opreme, a le za zaščito zdravstvenih delavcev in sodelavcev zaradi preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, ne pa tudi širše za celotno prebivalstvo.
