Danilo Türk o zunanji politiki: Opredeljujeta jo tesna vezanost vladajoče stranke na Orbanov Fidesz in trumpizem

Boris Jaušovec
11.03.2021 05:00
Nekdanji predsednik republike Danilo Türk seveda ni član strateškega sveta pri zunanjem ministrstvu, a to še ne pomeni, da nima pripomb.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V Sloveniji za največji zunanjepolitični dosežek lanskega leta štejejo obisk bivšega ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea na Bledu.
Andrej Petelinšek

O namenu posodobitve slovenske zunanjepolitične strategije smo povprašali nekdanjega predsednika republike, velikega strokovnjaka za mednarodne odnose, ki ima tudi bogate izkušnje iz OZN, Danila Türka. Danilo Türk, ki seveda ni član Strateškega sveta za zunanjo politiko, je precej kritičen in odgovarja takole:

Ali je mogoče predvideti smer posodabljanja omenjene strategije?

"Smer posodabljanja je možno predvideti iz dosedanjih potez trenutne vlade. Strateški svet je namreč posvetovalni organ zunanjega ministra. V Sloveniji je zunanja politika izrazito del notranje politike, njene poteze pa določa vladajoča stranka. Tudi novi sestav Strateškega sveta potrjuje to politično tradicijo: uporabnost za vladajočo stranko. Te determinante bodo določale posodabljanje in prilagajanje strategije kot 'živega dokumenta'. Zunanjepolitična usmeritev, ki se nakazuje pod to vlado, pa je oddaljevanje od temeljnih vrednot evropskega projekta - to je vrednot Sveta Evrope in Evropske unije. Najprej se je to videlo v notranjepolitičnem dogajanju, zlasti v poskusih podrejanja pravosodja in medijev ter v instrumentalizaciji policije za potrebe sedanjih oblastnikov. Zunanjepolitična usmeritev, ki se kaže vzporedno s tem, je v bistvu nadaljevanje take notranje politike, ki je oddaljevanje od omenjenih temeljnih vrednot. Poleg tega slovensko zunanjo politiko opredeljuje tesna vezanost slovenske vladajoče stranke na Orbanovo stranko Fidesz in na politično kulturo, ki jo najkrajše označuje beseda trumpizem. Zanimivo je, da je to povezanost opazil londonski Financial Times že ob tistih bizarnih stališčih predsednika slovenske vlade ob volitvah v ZDA novembra lani."

Danilo Türk: "Smer posodabljanja naše zunanjepolitične strategije je možno predvideti iz dosedanjih potez vlade." Foto: EPA
Jamal Nasrallah

Sedanji premier se zapleta v verbalne spopade ne le z domačimi dejavniki, temveč tudi z jedrno Evropo. Mesto Slovenije je v strategiji definirano prav kot mesto v "jedru EU"?

"Predsednik vlade je z izjavami v pismih in v čivkih pretekle mesece Slovenijo osmešil. Seveda je Slovenija suverena država in si lahko izbere vlado po svojem okusu. Ni pa prijetno, če se predsedniku slovenske vlade v medijih po Evropi posmehujejo - vse do tega, da ga imenujejo slovenski pacient. S tem se namreč posmehujejo tudi slovenski državi, ki tako izgublja ugled. Nisem sicer navdušen nad jedrom EU, vendar mora Slovenija paziti na svojo podobo in ugled. Ta podoba pa se ustvarja v mnenju, ki nastaja v 'jedru EU' in ne na njeni periferiji. Desetletja smo se trudili vzpostaviti Slovenijo kot spodobno državo. Prav lahko se nam zgodi, da bodo rezultati tega napora uničeni."

Begajo nas tudi neka druga dejanja Slovenije. Recimo zavrnitev azila materi z dvema otrokoma, ki so jo posilili v Kongu. V strategiji namreč že na prvi strani piše, da se Slovenija "tradicionalno udejstvuje na področjih pravic otrok in žensk". Taka dejanja težko podpirajo naslov sedanje strategije Slovenija: varna, uspešna in v svetu spoštovana.

"Nekaj humanitarnega občutka bi že bilo treba ohraniti in kakšno humanitarno gesto tudi storiti. Videti pa je, da se je odnos spremenil. Slovenija je v lanskem glasovanju v Svetovni zdravstveni organizaciji o zdravstveni pomoči Palestincem na okupiranih ozemljih že odstopila od svoje tradicije na področju človekovih pravic. To prav gotovo ne prispeva k njenemu ugledu, spreminja pa tudi značaj njene zunanje politike in države same. Vse je videti kot del preoblikovanja slovenske države v tako imenovano drugo republiko." 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta