V času, ko je bila razglašena epidemija, so bili javni uslužbenci upravičeni do dveh tako imenovanih covid dodatkov: dodatka za rizične razmere po kolektivni pogodbi za javni sektor ter dodatka za nevarnost in posebne obremenitve po interventnem zakonu. Sredi septembra se je iztekel rok, do katerega so lahko porabniki proračunskega denarja poslali zahtevke za izplačilo omenjenih dodatkov na ministrstvo za finance. Kljub temu pa vsi zaposleni tudi po več mesecih niso dobili izplačanih teh dodatkov.
Kot je sredi oktobra v javnem pozivu k izplačilu dodatkov spomnil Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), del zaposlenih v vrtcih in šolah tudi ob septembrski plači ni prejel dodatka za delo v rizičnih razmerah za maj in junij, nekateri pa celo za april ne. Ob tem so izrazili pričakovanje, da bodo zaposleni dobili javno pojasnilo, zakaj so pri izplačilih tako velike zamude. "Do danes nismo dobili nobenega resnega odgovora, zato se nezaupanje ljudi le še poglablja," je včeraj povedal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj.
Ministrstvo zagotavlja, da bodo obveznosti poravnali
Na ministrstvu za finance na naša vprašanja, zakaj sredstva še niso bila izplačana in za kolikšen znesek neizplačanega gre, niso odgovorili. So pa pojasnili, da občine, ki v primeru vrtcev in osnovnih šol pošiljajo zahtevke k njim, ravnajo različno; ene svojim porabnikom izplačujejo dodatke sproti in nato zahtevajo povračilo iz državnega proračuna, spet druge počakajo na izplačilo iz državnega proračuna in šele nato zavodom nakažejo denar za dodatke. Pri tem so poudarili, da v zakonu ni določen rok za izplačilo dodatkov, in dodali, da bodo "v vsakem primeru vse obveznosti do javnih uslužbencev poravnane".
Nagrade članom strokovne skupine za covid-19
Na Necenzurirano.si so včeraj razkrili vse pogodbe, ki so jih nekateri člani posvetovalne skupine za covid-19, ki jo je do februarja letos vodila Bojana Beović, danes pa jo vodi Mateja Logar, podpisali z nekdanjim ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem in sedanjim Janezom Poklukarjem. Gre za pogodbe za honorarje za vodenje ali članstvo v različnih delovnih telesih, kar vzbuja dvome o neodvisnosti omenjene skupine. Rekorder je Aleš Rozman, direktor Klinike Golnik, ki je bil član prve skupine, zdaj pa z njo le občasno sodeluje. Podpisal je pet pogodb, katerih skupna vrednost je 56.700 evrov bruto, pri čemer največji delež zneska dobi za vodenje sej zdravstvenega sveta. Dve pogodbi, v skupni vrednosti 24.650 evrov bruto, je podpisala tudi Beovićeva. Eno pogodbo, ki ni bila v celoti realizirana, je dobila za vodenje omenjene strokovne skupine. Logarjeva za vodenje skupine ne dobi nič, je pa podpisala dve pogodbi v skupni vrednosti 3000 evrov bruto, ki jih bo dobila med drugim kot članica komisije za ugotavljanje povezave med cepljenjem proti covidu-19 in neželenim dogodkom.
Zakaj je odgovor z ministrstva za finance birokratsko prazen, postane jasno potem, ko preberemo dopis Rajka Puša z direktorata za proračun, ki ga je poslal nekaterim sindikalnim zaupnikom, ki so o zamudah spraševali, in nam ga je uspelo pridobiti. V njem pojasni, da v času priprave proračuna za leto 2021 epidemija še ni bila razglašena in ni bilo znano, ali bo še trajala in koliko časa, zato tudi sredstva za izplačilo dodatkov niso mogla biti zagotovljena v proračunu. S prerazporeditvami in oblikovanjem rezerv v proračunu so lahko občinam zadnje izplačilo nakazali 5. avgusta.
Višina zahtevkov za covid dodatke
201,2 milijona evrov zahtevkov za izplačilo covid dodatkov v prvem valu epidemije, od tega za ministrstva 141,3 milijona in za občine 49,2 milijona evrov
768,6 milijona evrov zahtevkov v drugem valu epidemije, od tega za ministrstva 425,3 milijona in za občine 281,6 milijona evrov
969,8 milijona evrov zahtevkov za covid dodatke v obeh valovih epidemije
Počakati bo treba na sprejetje proračuna v DZ
"Večina izplačil za maj in junij 2021 pa ni mogla biti realizirana," je zapisal Puš in dodal, da gre za znesek 35 milijonov evrov. Sredstva bo mogoče nakazati, je še zapisal, ko bo v državnem zboru sprejet odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država. In pismo zaključi z napovedjo, da "gre za obsežna sredstva za zagotavljanje dodatkov javnim uslužbencem, ki jih bo morala država pridobiti na mednarodnem denarnem trgu". To pa pomeni, da se bo morala država ponovno zadolžiti, da bo lahko izplačala vse covid dodatke. Zato se Štrukelj sprašuje, kako bo država poravnavala vse obveznosti, ko bodo neto plače višje, če že zdaj ni denarja, da bi javnim uslužbencem plačali za opravljeno delo. Odlok, ki ga omenja predstavnik ministrstva za finance, čaka na sprejetje v državnem zboru. Poslanci bodo o njem odločali v paketu s predlogi proračunov za prihodnji dve leti. Predvidoma v novembru.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
