Evropa je talka posredne vojne med Rusijo in ZDA

"Odziv na ukrajinsko vojno je bil v Evropi napačen. Ko je Nato marca leta 2022 napovedal, da ne bo zaprl zračnega prometa nad Ukrajino, je s tem sporočil, da se ne bo aktivno vmešaval v vojno. Tako je bila vojna odločena. Ti ne moreš dobiti vojne proti državi, ki ima 6257 jedrskih bomb, kar je največ na svetu," je dejal ekonomist Jože P. Damijan na okrogli mizi Alumnov Ekonomske fakultete v Ljubljani z naslovom Evropa, kaj se dogaja? Evropsko gospodarstvo med (dvema) vojnama.

Po njegovih besedah je Evropa talka posredne vojne med Rusijo in ZDA, ki se dogaja v Ukrajini. In Evropa se mora odločiti, ali bo še naprej priključena na ZDA in podrejena njeni politiki ali bo imela svojo samostojno politiko, ki bo zasledovala predvsem lastne cilje. Med njimi sta znanje in viri za gospodarski razvoj. "Vojna v Ukrajini je države Evropske unije stala najmanj 1700 milijard evrov ali 11,7 odstotka BDP iz leta 2022," je še v številki orisal posledice vojne med Ukrajino in Rusijo.

Kitajska na poti k dominaciji 

Govorec je bil v napovedih za prihodnost pesimističen. Kot je nadaljeval, bo Evropa dolgoročno še naprej zaostajala. Pri tem se je oprl še na druge podatke: "Padec gospodarske aktivnosti v energetsko intenzivnih panogah je med 15 in 20 odstotki. Zadeva se še poglablja. Nisem optimističen. ZDA in Kitajska se bosta hitreje razvijali. Čez dvajset let bo Kitajska gospodarsko dvakrat večja od vseh zahodnih držav. Takrat bo prevladovala svetu. Kdo bo kriv? Krivi si bomo sami."

Kako vidi Evropo, je slikovito orisala svetovalka predsednice RS za podnebne in človekove pravice Eva Tomič. Po njenih besedah Evropa deluje kot utrujena starejša gospa v svetu lačnih novih tekmecev, ki se borijo za svojo luč na svetu. Za primer je navedla Indijo, ki je najavila, da bo kmalu postala tretja industrija sveta.

Rusiji uspeva izigravati sankcije 

V zvezi z industrijo oziroma tehnologijo zelenega prehoda je Damijan menil, da je Evropa na tem področju zamudila. To je utemeljil s tem, da danes v Evropi ne moremo narediti solarnih panelov, ker ne proizvajamo aluminija. Evropski proizvajalci aluminija so namreč zaprli proizvodnjo.

Politolog, kolumnist in strateški svetovalec Denis Mancevič je pojasnil, zakaj se v Rusiji njeno gospodarstvo kljub vojni ni sesulo, čeprav je Evropska unija skupaj z nekaterimi zahodnimi zaveznicami sprejela precejšnje število sankcij. Odgovor je našel v surovi nafti. Po njegovih besedah sta ruska zmožnost proizvodnje in izvoza nafte ključni vir deviz, ki pridejo v državo: "Dokler ji uspeva izvažati surovo nafto, ji uspeva izigravati sankcije."

Osamosvojitev od ZDA

Govorci so še predstavili rešitve za stabilno Evropo. Jože P. Damijan je poudaril, da se mora najprej vojaško in politično osamosvojiti od ZDA. Poleg tega bi morala imeti bolj jasne politike na področju zelenega prehoda, visokih tehnologij, kibernetske varnosti in tudi več vlagati v izobraževanje. Kot tretje pa je omenil višjo stopnjo rodnosti. "Če bomo to zamudili, bomo podrejeni drugim delom sveta. Trenutno se težišče sveta premika v Evrazijo, tam bo nov center sveta,“ je sklenil ekonomist.

Denis Mancevič je videl rešitev med drugim v debirokratizaciji in v tem, da se od voditeljev terja konkretne odgovore in odločitve. Eva Tomič pa se je zavzela za bolj odprto Evropo, ki ne bi bila toliko pridigarska.