Evropska komisija predlaga desetletno podaljšanje dovoljenja za uporabo glifosata

Andreja Kutin Andreja Kutin
22.09.2023 16:23

Učinkovina za zatiranje plevela, ki se uporablja v različnih pripravkih, je že dolgo predmet ostrih razprav znotraj EU, predvsem pa velikih lobističnih prerivanj.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dokazano je problematičen v kombinaciji z gensko spremenjenimi kulturami. 
Epa

Učinkovina za zatiranje plevela, ki se uporablja v različnih pripravkih - v naših koncih je bil to boom efekt, v ZDA roundup -, je že dolgo predmet ostrih razprav znotraj EU, predvsem pa velikih lobističnih prerivanj. Danes je Evropska komisija predstavila predlog, po katerem bi uporabo podaljšali za deset let, a z nekaj omejitvami uporabe. Slovenija je enkrat podaljšanje podprla, v glasovanju pred petimi leti pa se je vzdržala glasovanja. Države članice naj bi o predlogu glasovale 16. oktobra, odločitev pa naj bi sprejeli najkasneje do 15. decembra, ko se izteče sedanje podaljšanje.

Podlaga za predlog za podaljšanje je ugotovitev Evropske agencije za varnost hrane (Efsa), da glifosat ne škoduje zdravju, natančneje, da ni možno potrditi povezave med uporabo glifosata in povečanim tveganjem za raka. Podobno je v analizah ugotovila tudi Evropska agencija za kemikalije. Pravzaprav je trdnih dokazov o škodljivosti glifosata še vedno relativno malo, med verjetno rakotvorne snovi ga je uvrstila mednarodna agencija za raziskave raka, a je Efsa pregledala tudi to odločitev in odločila, da povezave med glifosatom in rakom najverjetneje ni. Zelo je odmevala tudi zmaga Dewayna Johnsona v tožbi proti podjetju Monsanto, ki je glifosat pravzaprav razvilo. Johnson je bil vrtnar in je pri delu pogosto uporabljal glifosatni pripravek Roundup. Ko je zbolel za rakom limfatičnega sistema, je dokazoval, da je bolezen povzročila prav učinkovina glifosat. Zagotovo tudi ne gre prezreti več kot milijon podpisov pod evropsko državljansko pobudo Stop glifosatu.

V Sloveniji imamo registriranih dvanajst sredstev, ki vsebujejo aktivno snov glifosat. Ta se uporabljajo v trajnih nasadih in drevesnicah, pri poljščinah pa pri koruzi in žitih pred kalitvijo ter na strniščih, travinju in pašnikih. Je pa bila s 1. oktobrom 2019 ukinjena uporaba vseh herbicidov (to so FFS za zatiranje plevelov), tudi tistih, ki vsebujejo glifosat, na vseh javnih površinah, vključno z golf in športnimi igrišči. Leta 2022 so na železniških površinah in na srednjem ločilnem pasu cest spet dovolili rabo nekaterih pesticidov, a le tistih brez glifosata.

Zagotovo bo glifosat do decembra še predmet debat in kampanj. Dokazano je recimo problematičen v kombinaciji z gensko spremenjenimi kulturami, oboje, gensko spremenjene poljščine, odporne na glifosat, in glifosat, je namreč ustvaril Monsanto, ki si tako zagotavlja monopol na trgu kmetijskih surovin, v ZDA pa so že pogost pojav tako imenovani superpleveli, ki jih je praktično nemogoče zatreti.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta