Policisti na mejnem prehodu so prašiča rešili, lovci so ga prevzeli in ga skušali spustiti v naravo, vendar je bil tako obnemogel, da mu ni bilo več pomoči. Predsednik strunjanskih lovcev pravi, da je bil morda bolan ali pa ga je zadel avto.
"Če bi bilo z njim vse v redu, ga policisti ne bi niti prijeli," je začetek najprej srečne, nato pa ne tako srečne zgodbe z divjim prašičem na slovensko-hrvaški meji pri Dragonji povzel predsednik Lovske družine Strunjan Matjaž Smrkolj. Policisti na slovensko-hrvaški meji pri Dragonji so pred časom namreč v travi opazili mladega divjega prašička in ker se je okrog njihovega poslopja menda zadrževal dva dni, so ga naposled prijeli, zavili v odejo in ga v hudem nalivu prenesli pod streho.
"Ko sva s kolegom prišla na kraj, so ga imeli zavitega na klopi, ena uslužbenka policije ga je celo skušala hraniti z nekim jogurtom," se spominja Smrkolj. "Ležal je popolnoma nemočen, midva sva ga dvignila in ga prepeljala čez cesto, na kraj, kjer vemo, da hodijo divji prašiči."
Driska je znak težav
Med prenašanjem in prevažanjem ju je prašiček še pošteno onečedil, kar je pri lovcih le še utrdilo sume, da z njim ni vse v redu. "Položila sva ga na tla, ni mogel hoditi, ni se niti premikal, imel je hudo drisko. Zato sva skladno s protokolom ukrepanja ob sumu prašičje kuge mladiča usmrtila," je povedal Smrkolj.
Nato sta ga zavila v dvojno vrečo in poklicala higienika. Med čakanjem sta sebe, obleke in avto s posebnimi kemikalijami razkužila. Ko sta ga oddala, sta higienika prosila, naj jima sporoči, če bo analiza kadavra pokazala, da je bila žival okužena s prašičjo kugo. "Ker nas doslej še niso klicali, sklepam, da s to hudo boleznijo ni bil okužen," dodaja Smrkolj.
Nekaj se mu je pripetilo
Kaj je bilo narobe s komaj šest kilogramov težkim prašičem, Smrkolj lahko le ugiba. "Lahko ga je svinja zavrgla, lahko jih je svinja peljala čez cesto, pa ga je zadel avto in je imel notranje poškodbe, lahko je imel kakšno bolezen … Dejstvo je, da tak mladič brez svinje ne bi mogel preživeti. In če so ga tam videvali dva dni, ga gotovo ne bi prišla več iskat. Nekaj se mu je moralo zgoditi, da je tam obtičal in obnemogel," je pojasnil.
Pol leta nebogljeni
Divji prašiči se običajno kotijo marca in aprila, tri mesece so progasti, po treh mesecih pa postane njihov kožuh rjav. Sodeč po progah se je mladič iz Dragonje skotil konec junija ali julija. Svinja ima običajno do deset mladičev, preživi jih največ osem, toliko, kolikor seskov ima mati. Sesajo tri mesece, nato začnejo jesti za prašiče običajno hrano, samostojno lahko preživijo pri starosti pol leta.
Povedal je še, da jih redno kličejo domačini, ker se v njihove ograje, na vrtove ali drugam zatečejo divje živali. Nazadnje so v Portorožu trikrat reševali ujete srne. Ko so jih uspešno rešili, so jih spustili, da se umaknejo v naravo. "Tudi v tem primeru bi storili enako," pravi Smrkolj, "vendar je bil popolnoma obnemogel. Driska je znak bolezni ali notranje poškodbe. Vsem, ki bi našli ujeto ali obnemoglo divjad, svetujem, da pokličejo policiste ali domače lovce. Še posebno zaradi nevarnosti prašičje kuge moramo biti zelo previdni."
