Srečko Klapš
Člani Združenja Frank dvakrat dnevno protestirajo pred državnim zborom, kjer poslancem sporočajo, da so še živi, četudi jih že leta pošiljajo na sodišča, ki, kot pravijo, ne upoštevajo prava EU.
Odbor za finance državnega zbora bo na seji 19. januarja odločal o že tretjem predlogu zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih (OPVTKK), ki ga je v zakonodajno proceduro vložil Državni svet Republike Slovenije. V dneh pred sejo odbora bodo člani Združenja Frank pred poslopjem državnega zbora poskušali pregovoriti poslance, da končno zaščitijo kreditojemalce. Tako je bilo tudi danes dopoldne in popoldne, ko so jim sporočali: "Nehajte ščititi goljufive bankirje."
Bodo pol milijarde evrov plačale banke ali davkoplačevalci?
Matjaž Sušnik, predsednik Združenja Frank, je ob tem povedal: "Želimo, da se sprejme zakonska rešitev, ker vsi kreditojemalci v švicarskih frankih ne zmorejo po poteh sodnih mlinov. Sistemska zakonodajna rešitev bi preprečila tudi poplačilo oškodovanih kreditojemalcev iz proračuna, če bi tako na koncu presodilo Evropsko sodišče za človekove pravice." Po njegovi oceni gre za okoli 500 milijonov evrov, če bi se vsi kreditojemalci odločili za tožbe, pa bi lahko bil ta znesek dvakrat višji. Sredi januarja bo minilo sedem let od največjega odboja tečaja švicarskega franka in sedemnajst let, odkar so slovenske podružnice pretežno avstrijskih bank začele tržiti kredite v švicarskih frankih na slovenskem bančnem trgu, še opozarjajo v združenju in dodajajo: "Enako so počele iste banke po Balkanu in vzhodnoevropskih državah. Povsod tam, kjer so pričakovale slabo zaščito potrošnikov in nesposobne državne regulatorje. Posledice v Sloveniji so razprodane slovenske banke, množice zavedenih in prevaranih kreditojemalcev in bančni trg, ki ga obvladujejo tuje banke." In še, da Slovenija kot edina država ni storila ničesar za popravo škode kreditojemalcem. Različne vsaj delne rešitve problema kreditov v švicarskih frankih so namreč dosegli na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori, na Madžarskem, Poljskem, Romuniji, v Španiji in Franciji. Ob čemer je sodna praksa sodišča Evropske unije jasna in sporoča, da so banke kredite v švicarskih frankih ponujale neodgovorno in so ti zaradi izrazitega neravnotežja pri porazdelitvi tveganj do potrošnikov nepošteni.
Kmalu tudi odločitev ustavnih sodnikov
Spomnimo, da nekateri kreditojemalci v frankih svojo pravico iščejo tudi na ustavnem sodišču. Potem ko je ustavno sodišče odločilo sprejeti ustavno pritožbo, je bila na dnevnem redu dveh sej pritožba Igorja Ajdnika in drugih. Ustavna pritožba se nanaša na 13. novembra predlani sprejet sklep vrhovnega sodišča in na sodbo višjega sodišča v Ljubljani, ki je bila izrečena 11. maja predlani, v zvezi z delno sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani v pravdi o kreditih v švicarskih frankih. Odločitve ustavnih sodnikov za zdaj še ni. V Združenju Frank pozdravljajo, da so po treh letih prišle zadeve njihovih članov pred ustavne sodnike. "Žal medtem tečaj švicarskega franka nezadržno raste in se ponovno približuje zgodovinskemu rekordu. Napoveduje se, da bodo kmalu začele rasti tudi obrestne mere. Oboje bi lahko bilo za kreditojemalce usodno, nezmožnost odplačevanja kreditov pa bi lahko ogrozila tudi dobičke bank," še opozarja Sušnik.
Banki dolžni 40 tisoč evrov več, kot če bi najeli kredit v evrih
V predlogu zakona za razrešitev problematike kreditiranja v švicarskih frankih je objavljen tudi primer, ki nazorno kaže na oškodovanja slovenskih potrošnikov zaradi kreditov v CHF ob primerjavi obveznosti kreditojemalca, ki je najel kredit v evrih.
Ob predpostavki, da sta prejela 100.000 evrov vsak, je kreditojemalec, ki je najel CHF-kredit, v istem času plačal 5247 evrov več kot kreditojemalec, ki je najel kredit v evrih, ob tem, da je bil na dan 31. 1. 2015 dolžan banki 36.520 evrov več. Govorimo torej o skupni razliki kar 41.767 evrov zgolj v prvi tretjini odplačilne dobe. Ob čemer razlike v višini glavnice in obresti pri CHF-kreditih v tem in številnih drugih primerih večkratno presegajo višino najvišjih dovoljenih obresti za posojila v evrih, še ugotavljajo predlagatelji zakona.
Medtem se je na Združenje Frank po nasvet obrne vse več kreditojemalcev v švicarskih frankih, ki od bank prejemajo pisma oziroma predloge za "ugodno" konverzijo kredita iz švicarskih frankov v evrski kredit. Glede na to, da nekateri predlogi vsebujejo izjave, ki bi jih v primeru sprejetja ponudbe morali podpisati in bi jim utegnile škodovati v morebitnem sodnem sporu z banko, kreditojemalcem svetujejo previdnost pri sprejemanju odločitev in odsvetujejo podpisovanje teh in podobnih izjav.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
