V pobudi Glas ljudstva so sredi januarja na politične stranke, sodelujoče na prihajajočih državnozborskih volitvah, naslovili 138 zahtev z 11 področij in jih pozvali, da se do njih opredelijo. Med drugim zadevajo dostojno delo in socialne pravice za vse, globalno pravičnost, dostopnost stanovanj, vladavino prava in človekove pravice, več demokracije in reformo političnega sistema, svobodo medijev in kulture, pravični podnebni prehod in zaščito narave, trajnostno gospodarstvo in javne storitve, razvoj izobraževanja in znanosti, dostopno javno zdravstvo in zeleno infrastrukturo.
Na pobudo civilne družbe se je odzvalo deset strank, med njimi šest parlamentarnih, kamor so sicer prišteli tudi Lide, ki ji predseduje Igor Zorčič. Kot je na današnji predstavitvi na Trgu Republike v Ljubljani poudaril Jaša Jenull, predstavnik Protestne ljudske skupščine, ki se je oblikovala ob robu petkovih protestov, so stranke, ki so se odzvale, podprle kar 77 od skupno 138 zahtev, ki so jih oblikovali v pobudi Glas ljudstva.
"To je tudi za nas potrditev, da so bile zahteve smotrne in argumentirano predstavljene in pričakujemo, da se po volitvah na teh področjih začnejo dogajati spremembe," je poudaril.
Koalicija KUL podprla dvanajst prednostnih zahtev
Od skupno 77 zahtev jih je dvanajst takšnih, ki so jih v Glasu ljudstva opredelili kot prednostne in bi jih bilo po oceni predlagateljev nujno uresničiti še v letošnjem letu, pritrdile pa so jim tudi stranke, ki so svoja stališča danes javno predstavile, in sicer parlamentarne LMŠ, SD, SAB in Levica ter zunajparlamentarne LDS, Vesna, Piratska stranka Slovenije in Dobra država. Do zahtev se še niso opredelili v Gibanju Svoboda Roberta Goloba.
Poleg tega, da se mora Slovenija zavezati k ciljem Pariškega podnebnega sporazuma so se v sodelujočih strankah strinjali, da je treba odpraviti vsa škodljiva določila in posledice protikoronske zakonodaje, nadalje zagotoviti takojšnje investicije v učinkovit in dostopen javni promet in neodvisnost programskega in nadzornega sveta RTV.
Vse stranke podpirajo tudi takojšnjo preiskavo zlorab na Telekomu Slovenije in sankcioniranje krivcev, zakonsko zaščito žvižgačev, zavezo glede opustitve rabe premoga do leta 2030, povečanje košarice zdravstvenega zavarovanja, nujne zakonske spremembe na področju okolja in narave. Stranke podpirajo tudi zahtevo, da se izobraževalni sistem loči od politike, Cerkve in zunanjih interesov, s takojšnjo odpravo finančnih ovir za tuje študente ter z zvišanjem pokojnin.
Stranke neenotne glede privatizacije in prodaje družbenega premoženja
Kot je poudaril Filip Dobranić iz nevladnega inštituta Danes je nov dan, je velika večina strank, ki so se odzvale na zahteve, naklonjena odstranitvi žice na meji, krajšanju delovnega časa in ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Vse stranke se strinjajo tudi z možnostjo odpoklica županje ali župana, le pet strank pa je naklonjeno možnosti odpoklica parlamenta. Vse stranke obljubljajo tudi več in višje državne štipendije in izboljšanje položaja mladih raziskovalcev, je naštel.
Najbolj različne poglede imajo stranke pri trajnostnem gospodarstvu in javnih storitvah. Največ nestrinjanja je po njegovih besedah tako pri zahtevi za vzpostavitev javnega sveta za nadzor proračunskega politike, prav tako si stranke niso enotne glede privatizacije in razprodaje družbenega premoženja.
Na podlagi vseh zbranih odgovorov strank bo Glas ljudstva do začetka marca pripravil spletno orodje Volitvomat, ki bo pomagalo volivkam in volivcem prepoznati, katere stranke zagovarjajo določene zahteve.
V strankah, ki so se udeležile današnje predstavitve na Trgu Republike, so poudarjali pomen sodelovanja politike s civilno družbo. Nekatere, kot denimo stranka Vesna pa so poudarile, da iz nje izhajajo.
Koalicija brez odziva
Med strankami, ki se niso odzvale na zahteve pobude Glas ljudstva, so parlamentarne SDS, NSi, Konkretno in SNS. V pobudi vseeno upajo, da se bodo stranke koalicije odzvale na njihove zahteve.
Pobuda Glas ljudstva sicer združuje več kot 1800 aktivnih posameznikov in več kot 100 organizacij civilne družbe, med drugim Greenpeace Slovenija, Transparency International Slovenija, Amnesty International Slovenija, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Sindikat novinarjev Slovenije, Slovenska filantropija, Sindikat Mladi plus, Inštitut 8. marec in Umanotera.
