Glasovanje v mestnih občinah: Kje je na volišče prišlo največ volivcev in kje najmanj?

V mestnih občinah pa je na volišča prišlo še nekaj manj, in sicer 42,91 odstotka volivcev, od tega so najvišjo udeležbo zabeležili v Kopru, najnižjo pa v Ljubljani.

Med vsemi občinami je bila volilna udeležba najvišja v Hodošu (73,75 odstotka) in Ribnici na Pohorju (73,66 odstotka), več kot 70 odstotkov občanov pa je na volišča prišlo še v Veržeju, Kobilju, Gorjah, Trnovski vasi, Muti, Radencih, Črni na Koroškem, Jezerskem, Šmarjeških Toplicah, Podvelki, Šalovcih in Markovcih.

Po drugi strani pa se je lokalnih volitev daleč najmanj volivcev udeležilo v občini Horjul, in sicer 22,64 odstotka. Manj kot 30 odstotkov občanov je na volišča prišlo tudi v Ljubnem in Svetem Juriju v Slovenskih Goricah. V vseh teh občinah sicer na županskih volitvah volivci niso imeli izbire, saj se je za funkcijo potegoval le po en kandidat.

Lokalne volitve ob slabi udeležbi v prvem krogu prinesle zmagovalca v polovici mestnih občin

Nedeljske lokalne volitve so ob slabi udeležbi prinesle zmagovalca v prvem krogu v 165 občinah, od tega v šestih oz. polovici mestnih. V teh položaj utrjujejo dosedanji župani, med njimi Zoran Janković v Ljubljani, Nuška Gajšek na Ptuju in Aleš Bržan v Kopru. V 47 občinah bo medtem o zmagovalcu odločal drugi krog volitev 4. decembra.

Tokratne lokalne volitve je sicer zaznamovala ena najnižjih volilnih udeležb, na volišča se je po nedokončnih podatkih odpravilo 47,43 odstotka volilnih upravičencev.

V prvem krogu so med mestnimi občinami župana dobili v Ljubljani, Kopru, na Ptuju, v Slovenj Gradcu, Novem mestu in Velenju. V vseh na čelu občine ostajajo dosedanji župani.

V Ljubljani tako trdno v sedlu tudi po 16 letih ostaja Zoran Janković, ki so ga volivci že šestič izvolili v prvem krogu. "Želel sem si večje udeležbe, vedel pa sem, da bo nizka," je v odzivu dejal Janković. Razloge v tem, da "imamo volitve vsako nedeljo in so ljudje naveličani", hkrati pa so mu ankete napovedovale veliko prednost. Napoveduje pa, da bo v mestnem svetu v koalicijska pogajanja stopil z Gibanjem Svoboda in SD.

Tudi na Ptuju je prepričljivo slavila dosedanja županja Nuška Gajšek. "Čakajo nas štiri težka in pestra leta. Ne bo lahko, vsaj glede na globalne razmere. Vendar imamo nek način dela, vzpostavili smo odnose in komunikacijo, zato upam, da bomo na tem gradili," je dejala ob izvolitvi. Med pomembnejšimi projekti navaja obnovo kanalizacijskega in vodovodnega sistema ter obnovo osnovne šole Breg.

Na čelu mestne občine Slovenj Gradec ostaja Tilen Klugler, ki ni imel protikandidata. Prepričan je, da bodo z ekipo poskrbeli za še en dober, razvojno naravnan mandat. Med najpomembnejše projekte novega mandata uvršča spremembo občinskega prostorskega načrta z vizijo razvoja občine v naslednjih desetletjih.

Drugi krog bo potreben v 47 slovenskih občinah

Občino Velenje bo tudi v novem mandatu vodil Peter Dermol, ki se je na funkcijo župana zavihtel po nadomestnih županskih volitvah pred dvema letoma. Ob znanih rezultatih je izrazil prepričanje, da je Velenje na dobri poti - poti povezovanja, solidarnosti in spoštovanja. Med drugim napoveduje takojšnje reševanje problematike primarnega zdravstva.

Volivci so nov mandat zaupali tudi dosedanjem županu Kopra Alešu Bržanu, ki rezultat, kot je zatrdil, jemlje z veliko odgovornostjo. "Čakajo nas še štiri leta trdega dela, da dokažemo, da se da narediti še veliko več," je dejal v odzivu na vnovično zmago pred izzivalcem Borisom Popovičem.

Volivci so sicer po delnih neuradnih izidih ponoven mandat zaupali 137 aktualnim županom, ki bodo funkcijo opravljali tudi v prihodnje. V 51 občinah novi župani niso imeli nobenega protikandidata.

Petim županom, ki funkcijo opravljajo že vse od leta 1994, so volivci podelili še osmi mandat na čelu občin. Še eden od "večnih" županov, celjski Bojan Šrot, pa si bo za izvolitev prizadeval v drugem krogu. Ta bo sicer potreben v 47 slovenskih občinah, od tega v šestih mestnih.

V Mariboru se bosta pomerila aktualni župan Saša Arsenovič in znova nekdanji župan Franc Kangler. Prvi je prepričan, da bo slavil v drugem krogu, hkrati pa napoveduje tudi jasno vizijo in rezultate. Kangler poudarja, da verjame v nadaljnje zaupanje volivcev, saj da Mariborčani vedo, da so sposobni narediti, kar obljubijo.

V Kranju so volivci v drugi krog poslali dosedanjega župana Matjaža Rakovca in Iva Bajca. Rakovec je zadovoljen, da je glede na prejšnje lokalne volitve, izboljšal rezultat, prepričan pa je, da bo v drugem krogu najboljši. Bajec pa je poudaril, da gredo naprej in da se bodo do zadnjega diha borili za zmago.

Drugi krog lokalnih volitev bo tokrat potreben tudi v Celju. Volivci so tja poslali aktualnega župana Šrota, ki občino vodi že 24 let, in Matijo Kovača. Slednji meni, da je Celje zrelo za spremembe, Šrot pa zatrjuje, da ima še veliko energije ter pripravljenosti za drugi krog volitev. V nadaljevanju kampanje pa bo stavil na vsebino in kreativnost.

V strankah po večini zadovoljni z doseženim rezultatom, manj pa z volilno udeležbo

V Novi Gorici sta se v drugi krog uvrstila sedanji župan Klemen Miklavčič in Samo Turel. Oba napovedujeta aktivna dva predvolilna tedna do drugega kroga. Daleč največ mandatov v novogoriškem mestnem svetu pa je dobilo Gibanje Svoboda.

Andrej Mešič in Damjan Anželj pa se bosta pomerila v drugem krogu županskih volitev v Murski Soboti. Anželj je ocenil, da so volivci prepoznali razvoj iz preteklih mandatov, zato se je zavezal, da ta razvoj nadaljujejo. Mešič napoveduje, da bo v drugem krogu volivce poskušal prepričati s projekti in programom, svoj nastop pa nadgraditi, da bodo razlike med kandidatoma prišle bolj do izraza.

V najmlajši mestni občini Krško, kjer se dosedanji župan ni potegoval za nov mandat, pa bodo volivci v drugem krogu izbirali med Dušanom Šiškom in Janezom Kerinom. Nekdanji poslanec Šiško je rezultat ocenil za dober, verjame v svoje sodelavce in v zmago v drugem krogu. Zmago v drugem krogu pričakuje tudi Kerin, ki je volivce tudi povabil na volitve v drugem krogu.

Tudi na tokratnih volitvah so sicer v največji meri slavili neodvisni županski kandidati. Med strankami primat na lokalni ravni po številu županov še vedno zaseda zunajparlamentarna SLS, med parlamentarnim je najuspešnejša SDS.

V strankah so sicer po večini zadovoljni z doseženim rezultatom, manj pa z volilno udeležbo. Podpredsednica največje vladne stranke Gibanje Svoboda Urška Klakočar Zupančič je ocenila, da jim je v kratkem času uspelo "izjemno veliko in vsi uspehi, ki smo jih zgradili na tej poti, nas bodo samo navdajali še z večjim entuziazmom, da gradimo pravilno politiko".

Predsednica SD Tanja Fajon je osvojenih 10 županskih mest in šest kandidatov, ki so se uvrstili v drugi krog, označila za "lepo številko". Ob tem je izrazila prepričanje, da bodo morali naslednjih 14 dni "trdo delati".

Koordinator Levice Luka Mesec je ocenil, da volivci očitno lokalne ravni ne vidijo kot dovolj pomembne. Stranka sicer ni dobila nobenega župana. A Mesec zatrjuje, da so imeli tokrat pri izbiri kandidatov precej "trši filter", zato rezultat zanje ni tako pomemben.

Prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša pa je dejal, da je po trenutnih rezultatih SDS že petič zapored zmagovalka po seštevku mestnih in občinskih svetnikov. Ocenil je, da bo stranka vsaj dosegla, če ne presegla rezultate z volitev pred štirimi leti.

Tudi v NSi z optimizmom gledajo na dosežene rezultate. Po besedah podpredsednika stranke Janeza Ciglerja Kralj pa bi si glede na pomen lokalnih volitev za skupno prihodnost želeli predvsem višje volilne udeležbe.

Na nizko volilno udeležbo je opozorila tudi novoizvoljena predsednica republike Nataša Pirc Musar. "Želela bi si, da je tudi na lokalnih volitvah volilna udeležba visoka," je navedla in pozvala k udeležbi na prihajajočih referendumih in v drugem krogu županskih volitev v večjem številu.