Glavaš o investicijah v Slovensko vojsko: "Zakaj pa ne?"

Načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš med glavnimi mejniki za Slovensko vojsko v iztekajočem se letu izpostavlja odločitev glede nadaljnjega razvoja vojaškega šolstva. Poleg vzpostavitve višje podčastniške šole, s katero bodo imeli diplomanti javno priznano izobrazbo, Glavaš izpostavlja tudi načrte za izobraževanje častnikov v sodelovanju z različnimi fakultetami, ki bodo v šestem semestru študija izvajale tako imenovani vojaški modul. "Poleg novačenja vojakov moramo novačiti tudi punce in fante, ki bi se želeli zaposliti v Slovenski vojski kot častniki," pravi Glavaš, ki vnovič izpostavlja, da so doslej posamezniki, ki so se želeli po zaključenem študiju zaposliti v Slovenski vojski, morali še zaključiti služenje vojaškega roka in častniško šolo. Z omenjenim sodelovanjem s fakultetami bodo torej predvsem zmanjšali starost častnikov. Glavaš pričakuje, da bo ta sistem izobraževanja zaživel že prihodnje študijsko leto. V sklopu Univerze v Ljubljani bosta vojaški modul izvajali Fakulteta za družbene vede in Fakulteta za pomorstvo. Na Univerzi v Mariboru pa Fakulteta za organizacijske vede v Kranju, Fakulteta za logistiko v Celju in Fakulteta za varnostne vede v Ljubljani.

Naslednji korak, ki ga izpostavlja Glavaš, je ustanovitev spornega vojaškega visokošolskega izobraževalnega zavoda, ki mu, kot smo že poročali, med drugim nasprotujejo na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede, pa tudi na ministrstvu za izobraževanje. Po oceni Glavaša je Slovenska vojska edina, ki lahko vojaške vede raziskuje in jih implementira ter to znanje podaja slušateljem na predvidenem visokošolskem zavodu. Pri tem omenja tudi potrebo po nadaljnjem sodelovanju z drugimi fakultetami pri izvedbi drugih nujnih izobraževalnih programov. Prav tako so v Slovenski vojski že pripravili predlog sprememb zakona o obrambi, ki predvideva možnost uvedbe tako imenovane vojaške srednje šole. "Trend pridobivanja kadrov želimo dvigniti na višjo raven, da bi prišli do srednješolcev, predvsem tistih z nedokončano srednjo šolo. Iščemo možnosti, da bi s štipendijami pridobili te dijake, jim omogočili dokončanje srednješolskega izobraževanja in jim tudi dali možnost zaposlitve."

Kot uspeh Glavaš označuje tudi dogovore z ministrstvom za obrambo glede nadaljnjega razvoja in opremljanja Slovenske vojske in dejstvo, da so sprejetjem zakona v državnem zboru zagotovili tudi denar za izvedbo teh načrtov. Kot je znano, je s sprejemom zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko zagotovljenih 780 milijonov evrov za nakup potrebne opreme do leta 2026. Večino denarja bodo namenili za nakup oklepnih vozil, transportnega vojaškega letala in helikopterjev. Na kritike glede načrtovanih nakupov Glavaš odgovarja z vprašanjem: "Zakaj pa ne? … Slovenska vojska ima pred seboj določene zakone, naloge in cilje, ki jih mora izpolniti. Vojaki pa imamo dolžnost, da povemo, s čim lahko to dosežemo. Če vojska z investicijami ne gre v korak s časom, ni takšna, kot bi morala biti," pravi Glavaš, ki meni, da slabo opremljena vojska ne omogoča zaščite svojih pripadnikov, prav tako pa ni sposobna ohranjati suverenosti in celovitosti države."

Glede nakupa letala C-27 J Spartan italijanskega proizvajalca Leonardo, ki ga bo Slovenija za 72 milijonov evrov kupila od Italije po sistemu vlada-vladi, Glavaš pojasnjuje, da Slovenska vojska tovrstno letalo potrebuje tako za prevoz svojih pripadnikov na misije in domov. Z različnimi izvedbenimi moduli za letalo, za nakup katerih so se odločili, bodo lahko letalo uporabili tudi za prevoz ranjencev in gašenje požarov, saj bo lahko letalo po besedah Glavaša nosilo trikrat več vode, kot je lahko danes v teh primerih nosijo helikopterji. Kot pravi, bo potrebno v prihodnosti kvečjemu razmisliti o nakupu še enega tovrstnega letala.

Kot tretjega od letošnjih mejnikov pa Glavaš izpostavlja rekonstrukcijo in adaptacijo vojaških objektov po Sloveniji, pri čemer omenja dela v vojašnicah v Postojni, Ljubljani (Vojašnica Edvarda Peperka) in Mariboru.

V letu 2024 ali 2025 bi, kot pravi Glavaš, morali pristopiti k ponovnemu strateškemu pregledu obrambnega resorja v Sloveniji in v primeru, da bi v treh zaporednih letih padli pod kritično mejo 6000 vojakov v stalni sestavi, najti nove ustrezne rešitve. Pri tem Glavaš ne govori, ali bi bila v tem primeru prava rešitev ponovna uvedba obveznega služenja vojaškega roka. To bi pokazal omenjeni strateški pregled, pravi. V dolgoročnih načrtih razvoja Slovenske vojske je zapisano, da bo Slovenska vojska sestavljena iz 7000 vojakov v stalni sestavi in 3000 v pogodbeni rezervi. Trenutno je v stalni sestavi Slovenske vojske 6365 vojakov, v pogodbeni rezervi pa 723.