Inšpektorat namreč zbira "dodatna obvestila in dokaze o domnevnih prekrških", ki naj bi se nanašali na kršitve omenjene zakonodaje. Pod poziv je podpisan glavni inšpektor Marko Kandolf, ki ga je vlada včeraj imenovala za direktorja inšpektorata s polnim mandatom, pred tem pa je to funkcijo opravljal kot vršilec dolžnosti.
Inštitut 8. marec mora v roku petih dni predložiti dokazila o vsebini in programu kampanje. Odgovoriti pa mora tudi na vprašanje: "Kdo je tista oseba, ki je odgovorna za izvedbo vaše kampanje?", ter se opredeliti do navedb, da "izvaja volilno kampanjo". Če v roku ne bodo poslali pisnega odgovora, bo inšpektorat, ki spada pod okrilje ministrstva za notranje zadeve, ki ga vodi Aleš Hojs, v skladu z določili zakona o prekrških uvedel hitri prekrškovni postopek po uradni dolžnosti.
To so v inštitutu pospremili z izjavo za javnost, v kateri so zapisali, da se je uresničilo, kar so pred dvema tednoma javno napovedovali. "Da oblast ne bo izbirala sredstev za diskreditacijo," so zapisali. Z žalostjo in grozo spremljamo kam je oblast pripeljala našo državo.
"V Inštitutu 8. marec se v teh časih oklepamo skupnosti. Čudovite, pogumne in solidarne skupnosti, ki se je vzpostavila ob referendumu za čisto pitno vodo. Skupnosti, ki se je vzpostavila ob kampanji Gremo volit. Skupnosti, ki daje podpise podpore za zakon proti škodljivim ukrepom oblasti. V skupnosti je upanje. Ta ustvarja pozitivne spremembe. In ne danes ne jutri in ne na volitvah ne bomo pustili, da nam jemljejo glas. Saj je glas osnovna demokracije," je komentirala direktorica inštituta Nika Kovač.
Zbirajo podpise za predlog zakona
V sredo je sicer začel teči 60-dnevni rok za zbiranje podpisov v podporo predlogu zakona, ki ga je vložil inštitut. Predlagali so zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države. Za vložitev predloga novele in začetek zakonodajnega postopka je potrebnih 5000 podpisov, rok se izteče 28. maja.
Ob vložitvi pobude so pojasnili, da želijo odpraviti ukrepe oblasti, ki so bili v veliki meri sprejeti po hitrih postopkih in brez upoštevanja mnenja strokovnjakov, povečevali pa so neenakost in vpliv politike ter uničevali temelje pravne države.
"Ljudi smo pozvali, da nam pošljejo svoje predloge, in jih združili z našimi ter pripravili svoj predlog zakona, s katerimi želimo odpraviti nekatere najhujše zakonske spremembe, ki so bile sprejete v mandatu te vlade," je takrat izpostavila Nika Kovač.
Odpraviti želijo spremembe, ki so bile narejene na različnih področjih, pri čemer so navedli področje sestave svetov izobraževalnih zavodov, kadrovanje v policiji, izključevanje nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z okoljem, iz postopkov obravnave okoljske problematike, zagotovitev pravne podlage za Uber, povečan vpliv odločanja ministra za kulturo na področju kulturnih programskih in projektnih razpisov ter posege v neodvisnost državnih tožilcev in tožilk.
