Zakaj je po vašem smiselno cepljenje proti covidu-19 pri mlajših, recimo srednješolski populaciji? Ga predlagate staršem in mladostnikom?
"Razlogov za cepljenje mladostnikov je več, prvi je, da se na ta način preprečuje širjenje okužb in posredno ščiti učitelje ter starejše svojce mladostnikov, kot so dedki in babice. Drugi pomembni razlog je, da covid-19 sicer manj pogosto povzroči težji potek bolezni tudi pri otrocih, kar pa ni zanemarljivo in ima lahko dolgotrajne posledice. Za mladostnike je registrirano mRNK-cepivo, ki se je nasploh izkazalo kot izjemno učinkovito. V Sloveniji smo že začeli cepljenje mladostnikov z dejavniki tveganja, vendar med dejavnike tveganja ne spadajo na primer samo bolezni dihal, prebavil, imunskega sistema ali nevrološke bolezni, ampak tudi prekomerna teža, ta je bila v raziskavi v ZDA prisotna pri skoraj polovici hospitaliziranih otrok.
Iz Anglije prihajajo podatki o rastočem številu primerov posebej v srednjih šolah, kjer so 17. maja opustili nošenje mask, zdaj pa številne šole to spet uvajajo. Razlog je seveda različica virusa delta, za katero podatki kažejo, da je za kar 64 odstotkov bolj nalezljiva kot različica alfa. Podatki iz Velike Britanije kažejo, da poveča hospitalizacijo za dvakrat, vendar številni svarijo, da je o tem še prezgodaj soditi."
Kaj bi morebitno cepljenje pomenilo za novo šolsko leto?
"Z večjim deležem cepljenih v celotni populaciji bomo lahko precej bolje preprečili širjenje epidemije v mesecih, ko bomo spet več časa v zaprtih prostorih. Upam seveda, da se bo do jeseni cepil tudi visok delež učiteljev, ki se doslej morda še niso. Morda bomo še koga prepričali, ko bo delež cepljenih dodatno zrasel, ko bo možna izbira cepiva oziroma bomo na osnovi rezultatov lahko uvedli kombiniranje cepiv."
Kakšna bi po vašem morala biti precepljenost, da bi prihodnje šolsko leto 2021/22 izpeljali v živo v šoli in ne online, kar je velika prednost?
"Težko je postaviti jasno mejo, ker je ta odvisna od obnašanja v družbi - nošenja mask, obsega tesnih stikov, zračenja, števila okužb, s katerim bomo stopili v jesen. Za poletje bo 60 odstotkov verjetno zadoščalo, za jesen in s pričakovanim širjenjem bolj kužne različice delta bo najbrž potrebna precepljenost več kot 70 odstotkov, da bi se izognili ponovnemu vpeljevanju omejevalnih ukrepov.
Najboljša strategija bi bila, da bi po odraslih in še posebno starejših do jeseni omogočili cepljenje vsem mladostnikom
Za izvedbo pouka v živo bo najbrž potrebna kombinacija visoke precepljenosti, testiranja in zaščitnih ukrepov, kot je na primer zračenje in podobno. Po drugi strani pa se bomo morali odločiti, kakšen obseg bolezni in smrti smo pripravljeni sprejeti v zameno za delovanje družbe brez omejitev. Trideset, sto žrtev na mesec? Ne smemo pozabiti na tiste, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo zaščititi s cepljenjem; kljub velikemu številu žrtev med starejšimi lansko jesen ostaja še vedno velik delež ranljivih nezaščitenih in daleč prenizek delež cepljenih med starejšimi od 50 let."
Ali po vaših informacijah druge države in naša aktivno razmišljajo o novem šolskem letu in zimi, ki bo zelo hitro tukaj? Zagotovo bi morali že zdaj intenzivno misliti na to?
"Te informacije za Slovenijo nimam, sem pa prepričan, da o tem razmišljajo tako šolniki kot medicinska stroka. Vsekakor ne moremo pričakovati, da bomo to jesen lahko kar pozabili na covid-19. Z visokim deležem precepljenih bi odpravili marsikateri problem, sicer pa bo treba poskrbeti za boljše zračenje, za precej bolj razširjeno (samo)testiranje, kot so ga ta trenutek sprejeli učenci in šolniki v Sloveniji, maske ali pa nas spet čaka pouk na daljavo.
Kot sem zasledil, veliko držav napoveduje normalen jesenski pouk v šolah, zadnjo besedo bo nedvomno imel virus. Na Poljskem so ta teden začeli cepljenje mladostnikov, čez poletje v cepilnih centrih, od septembra pa načrtujejo še cepljenje v šolah, skupaj jih je v tej kategoriji 2,5 milijona. Več sto univerz v ZDA napoveduje obvezno cepljenje študentov pred začetkom predavanj v novem šolskem letu."
Bi po vašem ob epidemijah bila smiselna večja družbena prožnost, kot je na primer sprememba šolskega koledarja, na primer začetek šole prej - po 15. avgustu - in z daljšimi zimskimi počitnicami oziroma pavzami v bolj virološko tveganih obdobjih?
"Mislim, da to ne bi bila slaba rešitev, nisem pa prepričan, ali se bodo z njo strinjali vsi deležniki. Takšne inovativne rešitve bi nam omogočile več manevrskega prostora za obvladovanje nepredvidljivosti epidemije, saj bi lahko z daljšimi ali z več tedenskimi počitnicami pretrgali verige okužb, ki se v nekaterih šolah kar zlepa ne ustavijo."
Kaj po vašem tvegajo tisti starši, ki mladostnikov ne bodo cepili? Kako jih prepričati? Kdo lahko tu igra pomembno vlogo?
"Najboljši ambasadorji cepljenja so tisti, ki so se sami cepili in za njih je bolj verjetno, da bodo za cepljenje prijavili tudi svoje otroke. Morda bo najboljša strategija, da najprej cepimo čim več odraslih, še posebno starejših, ter omogočimo do jeseni cepljenje vsem mladostnikom. Pomembno je, da mladostniki (in vsi drugi) cepljenja ne jemljejo kot prisilo, ampak kot znak skrbi družbe za zdravje, kot privilegij, katerega je deležen manjši del človeštva, in sredstvo, s katerim bomo lahko čim prej pustili epidemijo za sabo. Kot kaže, bo v Sloveniji cepiva dovolj tudi za mladostnike, in moramo izkoristiti poletni predih, da si zagotovimo čim bolj mirno jesen in zimo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
