(INTERVJU) Viktorija Potočnik: V boj za pravice žensk na vsakem koraku

"Če se želi ta družba razvijati, če se želi obraniti avtoritativnih sistemov vodenja in fašistoidnih pogledov na svet, ki so grožnja številnim pravicam in svoboščinam in tako tudi pravicam žensk, mora v veliko večji meri vključiti ženske v sooblikovanje tega časa in prostora. Prav ženske so skozi slovensko zgodovino bistveno pripomogle k razvoju družbe in države, a je njihova vloga pri tem v veliki meri prezrta. Zato je bitka za pravice žensk bitka, ki jo je treba bojevati na vsakem koraku."
Tako ob 8. marcu, prazniku žensk, razmišlja Viktorija Potočnik, nekdanja političarka, ki je kot poslanka in sooblikovalka slovenske ustave bistveno prispevala k temu, da imamo danes v Sloveniji ženske pravico do svobodne izbire odločanja o rojstvu otrok. Pet let je bila tudi županja Ljubljane, zdaj pa že tretji mandat vodi Pionirski dom v Ljubljani, kjer mladi skozi ustvarjanje in umetniško izražanje pridobivajo samozavest.
Zanjo je 8. marec praznik spomina, kako so se naše predhodnice skozi stoletja morale boriti, da imamo danes ženske določene pravice, ki jih včasih jemljemo kot samoumevne. "Zato mora biti praznik tudi opomin, da nam tovrstne pravice niso bile dane za vekomaj in da si je treba zanje vsakodnevno prizadevati. Včasih je bil ta praznik tudi bolj veseljačenje gospodov, ki so ženski prinesli kakšno rožico, danes pa ima vendarle vse bolj vsebinsko konotacijo."
V eni od političnih strank (SD) so dali pobudo, da bi 8. marec razglasili za državni praznik. Lahko to kaj prispeva k večji enakopravnosti obeh spolov?
"Še zdaleč ne. Praznika samo zaradi praznika ne potrebujemo, saj se v takih primerih še prehitro pozabi na dejanske probleme, ki obstajajo, ko govorimo o pravicah žensk. Kot takšen bi praznik izgubil svoj naboj. Bolj pomembno je, da se 365 dni v letu zavedamo, v kakšnem položaju smo in za kaj si moramo prizadevati. Prehojena pot od volilne pravice za ženske, ustanovitve preživninskega sklada, pravice do dedovanja za ženske do vstopa v politiko je pozitiven prispevek k razvoju družbe. Na zakonodajni ravni smo, ko govorimo o pravicah žensk, dosegli visoko raven na lestvici demokratičnih družb. Smo pa še vedno soočeni s subtilno diskriminacijo, ki je stvar kulture nekega naroda in ki je ni mogoče urejati na ravni zakonodaje. Vprašanje pravic žensk ni samo žensko vprašanje, to je vprašanje etike, morale, kulture družbe, ki jo ta razvija. Zato je nujno ozavestiti tudi moške, da se bo družba razvijala le, če se bomo vzajemno ozaveščali, kako pomembne so človekove pravice in z njimi pravice žensk. V konkretnem življenju vidimo, kako malo je posluha za to, da bi ženske bolj množično stopile v uprave podjetij, v znanost in ne nazadnje tudi, da bi bile izvoljene za županje. Če bomo napredovali s sedanjim tempom, bomo enakopravnost dosegli v sto letih. To je skrb vzbujajoče. Zato moramo tudi moške ozavestiti, da je kultura bivanja kvalitetnejša, če jo dosegamo, sooblikujemo skupaj."
Kdo mora pri tem ozaveščanju opraviti levji delež? Navsezadnje smo v zadnjih letih prav iz vrst intelektualcev, katerih vloga naj bi bila tudi glasno opozarjanje na odklone, slišali vrsto seksističnih izjav.
"V Evropi se ksenofobija, nacionalizmi in celo fašizmi pojavljajo z vso močjo in ostrino. To nas lahko vrne v stare tirnice, v smer, ki je nevarna za demokracijo in s tem tudi za pravice žensk. Zato od političnega diskurza pričakujem, da bodo programi strank na prvo mesto postavljali odprtost in zaščito pridobljenih pravic, kar bo družbo še bolj socialno senzibiliziralo. Da bi bilo tako, pa sta pomembna že vzgoja v družini in izobraževalni sistem, a le redko najdemo programe, ki bi ozaveščali o pomenu pravic. Ne nazadnje pogrešam tudi slovenske intelektualce, tudi Slovensko akademijo znanosti in umetnosti ter univerzo, ki bi se oglašali ob zadevah, pomembnih za družbeni razvoj. Ko prihaja do seksističnih izjav, je treba jasno in glasno povedati, da so tovrstne izjave nedopustne za današnji čas."
Odstopa se zaradi ukradenega sendviča, medtem ko neprimerne izjave brez posledic za akterja gredo skoraj neopazno mimo nas.
"Radi se zatekamo v majhne probleme, ki sicer kažejo na neko družbeno anomalijo, a hkrati preprečujejo, da bi se spoprijeli z nujnimi sistemskimi rešitvami. Pred očmi nam razpadajo zdravstveni, socialni in izobraževalni sistem. In kaj lahko se nam zgodi, da bomo ostali brez socialno senzibilne družbe."