Čistilke, ki delajo tudi v covidnih oddelkih v Splošni bolnišnici Jesenice, v času epidemije ne prejmejo nobenega dodatka za delo v rizičnih razmerah, čeprav so enako izpostavljene nevarnosti okužbe kot vsi drugi, ki delajo na teh oddelkih. Celo več. Dodatek za delo v rizičnih razmerah, ki je 65 odstotkov urne postavke delavca, v tej bolnišnici prejmejo tudi kuharji in vzdrževalci, nam je povedala ena od tamkajšnjih čistilk (ime hranimo v uredništvu).
V javnih zdravstvenih zavodih in socialnovarstvenih zavodih, ki so čistilke ohranili v svoji kvoti zaposlenih, so slednje prav tako upravičene do omenjenega dodatka na podlagi Kolektivne pogodbe za javni sektor. Razlog, da nastaja razlikovanje, je v tem, da čistilke z Jesenic niso zaposlene v javnem sektorju, temveč v podjetju Aktiva, ki je bilo na javnem razpisu omenjene bolnišnice izbrano za opravljanje storitev čiščenja. A to ni edina diskriminacija, ki so je deležni zaposleni v gospodarstvu, opozarjajo v Sindikatu obrti in podjetništva Slovenije (SOPS), saj je le od dobre volje in arbitrarne odločitve delodajalca odvisno, ali bodo dobili izplačan dodatek za posebne pogoje dela v višini deset odstotkov osnovne urne postavke po kolektivni pogodbi med delavci in družbami drobnega gospodarstva.
Enim nič, drugim nagrada
Tako čistilke določenega čistilnega servisa dobijo omenjeni dodatek oziroma nagrado zaradi izpostavljenosti okužbi s covidom-19, spet v drugem čistilnem servisu pa jim za enako delo v enakih pogojih tega ne izplačajo. Zaradi omenjenih razlikovanj v SOPS vlado pozivajo, da višino dodatka izenači za vse zaposlene, ne glede na to, ali so zaposleni v javnem ali zasebnem sektorju; pri tem kot primerno rešitev navajajo spomladanski ukrep, ko so vsi zaposleni v gospodarstvu prejeli krizni dodatek v višini 200 evrov mesečno, ki ga je kril proračun. Poziv, da se ustrezno nadomestilo zaradi izpostavljenosti covidu nameni tudi delavcem, zaposlenim v gospodarstvu, so na vlado naslovili tudi iz Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije.
Stoodstotno bolniško nadomestilo v PKP7
Sindikati pa že nekaj časa bijejo bitko tudi za priznanje stoodstotne bolniške v primeru okužbe na delovnem mestu v zdravstvu in socialnem varstvu. Sedaj se delodajalci, po izkušnjah članov Sindikata zdravstva in socialnega varstva (SZSV), upirajo izpolniti obrazec, s katerim bi delavec dokazoval, da se je poškodoval (okužil) na delovnem mestu, saj to pomeni, da mora delodajalec kriti stoodstotno bolniško nadomestilo. Omenjeni sindikat je že konec oktobra obe pristojni ministrstvi, za delo in zdravje, pozval, naj omenjeno rešitev vključijo v PKP6, a neuspešno. Tako so še minuli petek z ministrstva za zdravje vsem bolnišnicam, zdravstvenim domovom in domovom za starejše poslali dopis, v katerem so zapisali, da se okužba s covidom-19 ob ustrezni uporabi varovalne opreme na delovnem mestu ne more zgoditi. Izjema bi bil lahko varnostni odklon oziroma nezgoda pri delu, ko bi opremo poškodoval nasilni pacient. A je že dan kasneje kar preko twitterja minister za zdravje Tomaž Gantar sporočil, da se strinja, da so vsi, ki delajo s covidnimi pacienti, v primeru okužbe upravičeni do stoodstotnega nadomestila, in da bodo predlog vključili v PKP7. K priznanju možnosti okužbe na delovnem mestu so ministrstvo včeraj pozvali tudi na Zdravniški zbornici Slovenije.
Z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve odgovora, ali se bodo v PKP7 zavzeli za odpravo omenjene diskriminacije in izplačilo ustreznega nadomestila tudi zaposlenim v gospodarstvu, niso odgovorili. So pa spomnili, da se dodatki urejajo s pogodbami o zaposlitvi ali kolektivnimi pogodbami, kjer v podjetju ni sindikata, pa se lahko pravice uredijo s splošnim aktom v podjetju, če so ugodnejše od zakonodaje ali kolektivne pogodbe.
Poziv vladi, da dodatke subvencionira
Vendar pa v SOPS opozarjajo, da je v praksi v tem trenutku vsaj 145.000 delavcev brez določene višine dodatkov, saj kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo že dve leti ne zavezuje, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije pa se doslej ni želela pogajati za novo. Nasprotno, kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva, ki ima določeno višino dodatkov, zavezuje k izplačilu dodatkov tudi čistilna servisa ISS Facility in Aktivo, a slednja dodatka za težje pogoje ne izplačuje.
Ali bodo svojim čistilkam v bolnišnici Jesenice vendarle izplačali vsaj omenjenih deset odstotkov, včeraj niso odgovorili, zato pa so v ISS Facility, katerih zaposlene čistijo v ljubljanski covidni bolnišnici Petra Držaja in Splošni bolnišnici Celje ter nekaterih domovih za starejše, oktobra najbolj izpostavljenim izplačali dodatek v obliki delovne uspešnosti, in to med 50 in 200 evri bruto, odvisno od prisotnosti na delu in številu opravljenih ur na posameznem oddelku, je zapisala Petra Nikolič iz ISS Facility. Dodala je, da bodo tudi pri plači za november najbolj izpostavljenim zaposlenim, ki delajo na covidnih oddelkih, izplačali 150 evrov neto.
Za nagrajevanje najbolj izpostavljenih, tako Nikoličeva, so se odločili samoiniciativno, saj se zavedajo izpostavljenosti in požrtvovalnosti zaposlenih, ki trenutno delajo v res zelo oteženih razmerah. Zdaj pa so prejeli še poziv SOPS, da izplačajo 10 odstotkov urne postavke dodatka za posebne pogoje dela oziroma 30 odstotkov urne postavke po PKP5, kot jo prejemajo javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu v sivih in rdečih conah.
Zato vlado pozivajo, da izplačilo teh dodatkov subvencionira, saj sami s cenami storitev teh stroškov ne pokrijejo. Svojim zaposlenim, ki čistijo v UKC Maribor pa tudi v Domu Jožeta Potrča v Poljčanah, so zaradi izpostavljenosti izplačali delovno uspešnost, so za Večer povedali tudi pri podjetju MIV Servis.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
