Slovenci smo očitno športen narod. Kje vse se nas najde prav pri vrhu športnih panog! Trenutno so na vrhu zanimanja najbrž smučarski skoki – zima je in uspehi privlačijo pozornost. A tudi kolesarjenje začenja svojo pot, saj zima ni prava zima, pravzaprav se je že končala, vsaj uradno.
Kar se kolesa tiče, se zame sezona ne konča. Tudi pozimi vrtim pedale. Nekoč, ko tega še nisem počel, sem vprašal sodelavca, ki je v službo prikolesaril v pravih zimskih razmerah, če ga ne zebe, pa mi je rekel, kako pa smučaš, in mi s tem zaprl usta. Večinoma gonim na gorskem kolesu po stranskih in gozdnih poteh, bolj malo obljudenih. Včasih je prevladovala cesta. In kadar je premokro, me zvleče zdaj tudi na cesto.
Letos sem to naredil že nekajkrat, po poteh, ki sem jih včasih pogosto prevozil. Opazil pa sem, da Slovenci tekmujejo v novi športni panogi. Kdo bo dlje vrgel prazno pločevinko iz avtomobila. Prednjačijo tiste, v katerih je bilo pivo, ni pa malo niti raznih red bullov. Pa plastenke so tudi. Občutek imam, da jih je ob cestah precej več kot včasih. Šport, ki osvaja, očitno postaja vse bolj priljubljen. Si kar predstavljam, kako avto pospeši, ko se reši dodatne teže prazne pločevinke – res je težka, obremenjen avto pa seveda ne zmore dosegati spodobnih pospeškov in končnih hitrosti. Edino tega ne razumem, kako ugotovijo, kdo je bil najuspešnejši, kdo je zmagal.
Saj za to pri športu gre, kajne? Ali pa se motim, šport je podlaga za zdravo življenje, sploh če ne pretiravaš v želji za čim boljšimi dosežki. Torej en plus za vse, ki jim ni tekmovalnost na prvem mestu in mečejo pločevinke iz avtomobilov le zaradi rekreacijskih razlogov, ne da bi hoteli zmagati. A kolektivno gledano smo najbrž vendarle med boljšimi, sploh če se primerjamo z državami, ki jih na tihem občudujemo, kot so Avstrija, Nemčija, pa Švica, na primer. Slovenija – druga Švica. Kje pa, precej boljši smo od njih, naše pločevinke letijo dlje, več jih je, precej več ljudi se pri nas ukvarja s tem športom kot v Švici, ali pa oni to delajo na tiho in za sabo potem pospravijo, saj ne gre za rezultate!
Edino, česar pri tem športu ne razumem povsem, je dejstvo, da je pivo alkoholna pijača. Alkohol in šport ne gresta ravno z roko v roki. In vožnja ter pitje piva – nekje v malih možganih se spomnim, da večkrat omenjajo, da naj bi tudi pri vožnji avtomobila ljudje ne pili alkohola. Energijske pijače, to še nekako, čeprav je to goljufanje, poživila v športu ja niso dovoljena!
Nekaj sem pri tem spoznal. Nisem konkurenčen. Med vožnjo ne pijem, ker se bojim, da bi me potem tiščalo na malo potrebo in bi se moral ustavljati. Zato tudi nimam možnosti, da bi sploh poskusil z metanjem praznih pločevink skozi okno. In kaj, če bi okno povrhu še zgrešil?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
