Umrl je naš najstarejši meteorološki opazovalec. Nekaj čez 90 let je doživel in od teh je kar let opazoval in beležil vremenske podatke za nas, meteorološko službo (ki je bila najprej Hidrometeorološki zavod, zdaj pa je Agencija za okolje). Delal je dobesedno do zadnjega diha. Delo meteorološkega opazovalca res ni fizično naporno, povrhu vsega je on imel meteorološko postajo na domačem dvorišču. In res je tudi, da to ni delo za osem ali več ur. Je pa treba nekajkrat na dan zabeležiti izmerjene količine. Človek mora biti torej doma ali pa vsaj najti nadomestilo za čas, ko je odsoten. Tudi to je eden od vzrokov, da ta poklic izumira. Le kdo se bo dandanes obvezal, da bo vsak dan na voljo?! Kaj pa osebna svoboda?! Obveza je tu res velika!
Meteorološke opazovalce nadomeščata avtomatika, elektronika. Avtomatske meteorološke postaje danes zmorejo veliko. In delajo brez pritoževanja 24 ur dnevno. Meritve lahko dobimo vsako uro, vsake pol ure, morda vsakih deset minut, odvisno od tega, kaj bi radi oziroma kaj potrebujemo. Kaj niso to sanje vsakega meteorologa? Nič nadležnega telefoniranja ali čakanja na podatke. Avtomatska postaja se ne utrudi, ne zahteva plačila, je točna in natančna. Razen kadar ni. Vzdrževanja je veliko. Merilnike je treba vedno znova umerjati, izgubljajo točnost. Če zmanjka elektrike, podatkov ni. Ob nevihtah lahko strela poškoduje postajo in spet smo bosi. V gorah jih lahko poškodujejo veter, sneg in ivje, včasih merilniki zamrznejo in ne delujejo ali merijo napačno. Da ne govorimo o poplavah, ki lahko postajo enostavno odnesejo. Za vzdrževanje potrebujemo usposobljeno ekipo ali ne samo eno. Ni lahko vzdrževati čez 150 avtomatskih merilnih postaj po Sloveniji, niso vse samo meteorološke, seveda ne. A ko se navadiš, da lahko vsak trenutek preveriš, kako se vreme obnaša na želenih krajih, težko sprejmeš vsak izpad podatkov, pa naj bo zaradi okvare, zaradi prekinitve povezave ali zaradi težav z računalnikom, ki vso to mrežo krmili, obdeluje in prikazuje. Verjetno ste tudi vi kot uporabniki naše spletne strani kdaj doživeli, da ni bilo meteoroloških podatkov. Tudi tehnika ni brez napak.
Avtomatizacija je prisotna na vseh področjih življenja in dela. Prinaša nam velike koristi. A po drugi strani zato porabljamo vedno več energije. Stroji ne delujejo brez nje. Kam nas vodi vse večja poraba energije, pa vemo. Zato bi morali skrbno premisliti, kje bomo človeka nadomestili s strojem. Zamenjava ni vedno optimalna in tudi smiselna. A očitno so nas stroji očarali in vsi smo srečni, ko neko novo delo opravijo namesto nas. Mi pa obsedimo in iščemo nizkokalorične nadomestke hrane. Kajti delo krepi človeka, smo nekoč dejali.