V času zdravniške stavke od 15. januarja do 1. marca 2024 je delo na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OIL) in s tem oskrba onkoloških bolnikov potekalo nemoteno. Stavkovne aktivnosti so bile omejene na polurne zbore zdravnikov, ki so potekali dvakrat tedensko.
Večina zdravnikov, tako članov kot nečlanov Fidesa, v sektorjih operativnih strok, internistične onkologije in radioterapije je s 1. marcem umaknila soglasja za prekomerno nadurno delo.
Od 1. marca 2024 zdravniki delamo 40 ur rednega dela in 8 ur nadurnega dela na teden, kar pomeni, da še vedno delamo več, kot večina ostalih zaposlenih v javnem sektorju. Vendar nas je premalo, da bi z delom po veljavni slovenski zakonodaji, evropski direktivi in ugotovitvi ustavnega sodišča opravili vse potrebno delo. To je skrajni dokaz neurejenosti v slovenskem zdravstvu, ki ga Vlada RS pozna, a ga ne želi priznati.
Umik soglasij za prekomerno nadurno delo je zahteval pripravo novih urnikov in razporedov dela, kar je imelo takojšnje neposredne posledice. Obseg rutinskega dela se je do danes že opazno zmanjšal. Zaenkrat je zamik v obravnavah onkoloških bolnikov še znotraj strokovno sprejemljivih okvirov. Z nadaljevanjem stavke in obstoječih razmer pa tega ne bo več mogoče zagotavljati.
V mnogo večjem obsegu kot klinično delo je že danes okrnjeno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo, ki smo ga kot terciarna ustanova prav tako dolžni opravljati. Dolgoročno opuščanje teh naših zadolžitev, ki izhajajo iz statusa OIL kot terciarne zdravstvene ustanove, bo brez dvoma privedlo do katastrofalnih posledic za razvoj onkologije v Sloveniji. Ker prav v terciarnih ustanovah potekajo najzahtevnejše diagnostične in terapevtske obravnave bolnikov, morajo biti pogoji dela tu dovolj privlačni za najboljše in najbolj zagnane mlade zdravnike. V nasprotnem primeru lahko v ključnih nacionalnih zdravstvenih ustanovah že v kratkem pričakujemo dodatno poslabšanje stanja na področju kadrov. Za zagotavljanje primernih pogojev dela pa je odgovorna izključno politika, v prvi vrsti ministrstvo za zdravje in vlada, ki sta po dani obljubi in podpisanem sporazumu od tega enostransko odstopila.
Zato od vlade zahtevamo takojšnje reševanje razmer v zdravstvu: ne samo zaradi obstoječih bolnikov ampak tudi zaradi vseh, ki bomo zdravstveno obravnavo potrebovali v prihodnje. Poleg kratkoročnih ukrepov zahtevamo tudi takojšen sprejem dolgoročnih strateških potez, namenjenih reševanju izzivov, ki so pred zdravstvom že v bližnji prihodnosti.
