Državljani, ki živijo na mejnih območjih, se vsakodnevno srečujejo z nezakonitimi migracijami, posledično pa z onesnaževanjem narave, vlomi in poškodovanjem lastnine, "posebej pa je zaskrbljujoč pojav strahu, da se ne moremo svobodno gibati na svojem dvorišču", je razloge za protest strnil predsednik Civilne iniciative za varovano mejo Ivan Ceglar, ki je sicer tudi predsednik Krajevne skupnosti Jelšane.
Ceglar je ob tem navedel, da je njihov namen, da od pristojnih zahtevajo varovanje schengenske meje skladno z zakoni in zavezami, ki jih je dala naša država ob vstopu v schengenski prostor.
Prav schengen po njegovem mnenju državljanom zagotavlja varnost, "ki je v današnjem svetu najpomembnejša dobrina". Sprejemno-registracijski center, ki je predviden na območju mejnega prehoda Jelšane, po Ceglarjevem prepričanju niti ne bi bil potreben, če bi mejo varovali skladno z zakonom in pravili schengna.
Od pristojnih zato zahtevajo, da zagotovijo varovanje meje z vsemi tehničnimi sredstvi. "Izgovor", da je premalo policistov, pa po njegovem mnenju ne vzdrži, saj bi Slovenija lahko zahtevala pomoč enot Frontexa.
Protestniki so svoja stališča izrazili tudi s številnimi transparenti z napisi, kot npr. Referendum je naša ustavna pravica, Upoštevajte voljo ljudi in Hočemo varovano mejo.
Med protestniki tudi nekateri vidni predstavniki političnih strank
Mirne protestnike, med katerimi so bili tudi predstavniki civilnih iniciativ iz Bele krajine, Metlike, Velenja, Škofij, Gorenjske in Štajerske, je prišel podpret tudi župan Ilirske Bistrice Emil Rojc iz vrst SD. "Domačini smo navajeni, da mejo prestopamo na mejnem prehodu z dokumenti, in to zahtevamo tudi od vseh ostalih," je ob robu shoda poudaril župan.
Rojc sicer vidi podobne razloge za protest kot Ceglar, od divjih odlagališč do srečanj domačinov s kolonami migrantov, predvsem v nočnem času. "To ljudi vznemirja in spreminja način življenja," je opozoril.
Zahteva po boljšem nadzoru meje po Rojčevih besedah pomeni več policije in po potrebi tudi angažiranje vojske. "Seveda pa se zavedamo, da to ni trajna rešitev problema," je dodal župan, ki se zaveda, da bi bilo treba migrantom omogočiti dostojno življenje v državah izvora.
Glede možnosti, da bi vendarle izvedli občinski posvetovalni referendum o centru za migrante, pa je Rojc ocenil, da je to še vedno odprta opcija in je odvisna od naslednjih korakov države.
Med protestniki so bili tudi nekateri vidni predstavniki političnih strank. Poleg poslanca SDS Branka Grimsa še članica stranke in ustanoviteljica Civilne iniciative Bela Krajina Maja Kocjan, predsednik Domovinske lige in nosilec liste za evropske volitve Bernard Brščič, pa tudi predstavniki skrajnega gibanja Generacija identitete.
Iz stranke SD so sporočili, da shoda ne podpirajo. "Ocene o ravnanju posameznih članov SD bodo sprejemali za to pristojni organi stranke. Ob tem pa pričakujemo, da bo država izzive migracijske politike reševala z odprtim in iskrenim dialogom z lokalnim prebivalstvom."
