Vodja oddelka za intenzivno terapijo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Matjaž Jereb je dejal, da je starostna struktura umrlih v drugem valu epidemije podobna kot v prvem. Povprečna starost bolnikov na intenzivnih oddelkih je 65 let, povprečna starost umrlih pa dobrih 75 let, pravi in poudarja, da je v drugem valu smrtnost "pomembno višja" pri starejših od 75 let in praviloma imajo ti tudi sočasne pridružene kronične bolezni. V Ljubljani je najmlajši pacient na intenzivnem oddelku star 43 let, najstarejši pa 86 let.
Jereb je navedel, da je bilo v Ljubljani danes zjutraj zaradi covi-19 hospitaliziranih 255 bolnikov s covid-19, od tega jih je bilo 49 na intenzivni negi.
V bolnišnice bolniki prihajajo z zamikom
V zdravstvu si po njegovih besedah želijo, da so številke o okužbah resnične in da smo že dosegli vrh drugega vala. "Verjetno pa bo potrebno počakati še nekaj dni, da bo naše prepričanje trdnejše," je dodal. Kljub temu se v prihodnjih tednih lahko še vedno pričakuje porast bolnikov, ki bodo potrebovali oskrbo v bolnišnicah in na oddelkih za intenzivno zdravljenje, saj po njegovem prepričanju vrha števila bolnikov, ki bodo potrebovali zdravljenje v bolnišnicah, Slovenija še ni dosegla.
"Namreč bolniki prihajajo v bolnišnico z določenim zamikom. Pri tistih, ki se jim razvije težji potek okužbe, se nekje v tednu dni po okužbi pričakuje pojav novih zapletov. Vrh hospitaliziranih bolnikov lahko pričakujemo v dobrem tednu, morda v 14 dneh. Proti koncu novembra bo vse jasno," je zatrdil. Na intenzivnih oddelkih bo vrh dosežen še nekoliko pozneje, pri čemer upa, da bo število bolnikov na teh oddelkih začelo upadati v decembru.
Stanje glede razpoložljivih postelj v bolnišnicah in na intenzivnih oddelkih je že danes alarmantno, opozarja Jereb. "Mi sicer odpiramo dodatne postelje za covid bolnike, tako navadne kot intenzivne, a vsem je lahko popolnoma jasno, da v nedogled to ne bo šlo in ne more iti," je poudaril
Primanjkuje tudi zdravstvenega osebja. "Dejstvo je, da še vedno posamezni zdravstveni delavci zbolevajo. Od začetka septembra je bilo v UKC Ljubljana okuženih 525 zdravstvenih delavcev," je navedel. Hkrati pa so zdravstveni delavci in podporno osebje utrujeni, "nekateri dejansko izčrpani, na robu svojih zmogljivosti". Na intenzivnih oddelkih je ta problem še večji, pojasnjuje vodja oddelka za intenzivno terapijo na infekcijski kliniki.
"Delo s kritično bolnimi zahteva dodatna znanja. Tu nam primanjkuje tako zdravnikov kot negovalnega osebja, tudi fizioterapevtov in pa osebja, ki skrbi za logistiko, za podporo našemu delu," je še opozoril.
Pri širjenju oddelkov bo po Jerebovih besedah največji problem odpiranje novih kapacitet za intenzivno nego. Zato je državljanke in državljane pozval, naj upoštevajo priporočila. "Ker samo s tem bomo uspešni in bomo problem in epidemijo obvladali," je dejal Jereb.
Lahko se pričakuje tudi pomanjkanje zdravil
Sicer pa je v prihodnosti mogoče pričakovati tudi težave pri dobavi zdravil, ki jih uporabljajo pri zdravljenju covid bolnikov. Ta namreč uporabljajo tudi drugod po Evropi. Jereb je pojasnil, da je v ospredju zdravilo glukokortikoid. "Gre za protivnetno zdravilo in se nakazuje pomanjkanje tega zdravila. V tem trenutku ga je še dovolj, kaj pa bo v bodoče, sploh če bi število covid bolnikov neobvladljivo raslo, pa ne vem in težko najdem ter predlagam ustrezno rešitev," je pojasnil.
Določen problem je tudi pri dušikovemoksidu, ki se uporablja za zdravljenje na intenzivnih oddelkih. "Glede tega pa tu rešitve ni, ker kar se evropskega prostora tiče, naj bi bil na tem območju samo en proizvajalec," je Jereb odgovoril na novinarsko vprašanje.
