Da bo vladi verjetno predlagal zamik začetka tako imenovane policijske oziroma, kakor ji rečejo v vladi, epidemiološke ure na 22. uro zvečer, je za Slovensko tiskovno agencijo povedal minister za notranje zadeve Aleš Hojs.
Zamik z zdajšnje 21. na 22. uro bi se zgodil verjetno s prehodom na poletno merjenje časa konec marca.
Prav to: ali bo vladi predlagal skrajšanje starta nočne prepovedi gibanja s prehodom na poletni čas, smo danes ministra vprašali tudi pri Večeru. Z 21. na 22. ali 23. uro na primer. Pa tudi, ali bi se lahko, z daljšanjem dneva, policijska ura prej končala, recimo ob 5. uri zjutraj.
Ta nekonkretni odgovor na konkretna vprašanja smo dobili: "Vlada RS vseskozi spremlja epidemiološko stanje v državi in se vsakih sedem dni na podlagi ocen strokovne posvetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje redno odloča o vrsti ukrepov za zajezitev širjenja nalezljive bolezni covid-19. Namen vsakega sprejetega ukrepa je zajeziti širjenje virusa in izboljšati epidemiološko stanje v državi ter zagotoviti varnost našim prebivalkam in prebivalcem."
Vsako noč 26 kaznovanih
V povprečju je zaradi gibanja po 21. uri vsako noč kaznovanih 26 ljudi. Policija je te globe izrekla že 3437-krat, skupno znašajo 1.374.800 evrov, je objavil Dnevnik. Če je plačana takoj, je globa polovična.
Rahljanje po regijah?
Vlada je tako imenovano policijsko uro zaradi epidemije covida-19 uvedla konec lanskega oktobra in je neprekinjeno v veljavi že 140 dni.
Da bomo z nočno prepovedjo gibanja še živeli, pa je dal Hojs vedeti tudi v pogovoru za STA. Znano je: v načrtu vlade je ukinitev predvidena v tako imenovani rumeni fazi ukrepov za celotno državo.
Minister za notranje zadeve sicer pravi, da se razmišlja o razrahljanju tega ukrepa, za zdaj predvsem v posavski in regiji jugovzhodna Slovenija, ki sta zdaj, po epidemiološki sliki, (še) v rumeni fazi, od tega ponedeljka pa lahko tam, poskusno za en teden, obratujejo terase gostinskih lokalov.
Minister je omenil tudi možnost odprave omejitve zbiranja na 10 ljudi, ko bo država dosegla rumeno fazo
Na MNZ razmišljajo tudi o možnosti odprave omejitve zbiranja na 10 ljudi, ko bo država dosegla rumeno fazo, je povedal.
Pravna mreža za varstvo demokracije: Hojsove izjave ne držijo, prepoved protestov velja
Pravna mreža za varstvo demokracije opozarja, da ne drži izjava notranjega ministra Aleša Hojsa v pogovoru za STA, da protesti niso prepovedani. Kot so navedli, je prepoved shodov oktobra lani uvedel vladni odlok. Izpostavljajo tudi primer, ko je bila vloga za organizacijo protesta do desetih oseb vložena, a ta ni bil dopuščen.
Hojs je v danes objavljenem pogovoru za STA zavrnil razlage, da trenutne omejitve prepovedujejo protestiranje. To po njegovih besedah ne drži, "res pa za organizacijo kakršnega koli dogodka potrebujete dovoljenje po zakonu o javnih zbiranjih". Če bi nekdo trenutno vložil prošnjo za dovoljenje za shod do 10 ljudi, bi ga po besedah ministra "verjetno dobil, saj je dovoljeno zbiranje na javnih krajih do 10 ljudi, ne vem pa, kdo bo vložil vlogo samo za 10 ljudi, glede na to, da je organizator tudi odgovoren, da je vse, kot mora biti".
V Pravni mreži za varstvo demokracije opozarjajo, da ministrove trditve ne držijo in so v nasprotju z odlokom, ki je z 20. oktobrom uvedel popolno prepoved shodov, saj je v 2. členu določil, da so začasno prepovedane "vse prireditve, shodi, poroke in verski obredi". Prepoved shodov je bila nato podaljševana in še vedno velja, pristojnim organom pa ne omogoča izdaje dovoljenja za proteste, so zapisali.
Ob tem so spomnili na besede namestnika generalnega direktorja policije Tomaža Pečjaka na vladni novinarski konferenci 18. februarja, ko je razlagal nova pravila za zbiranje ljudi. Po njihovih navedbah je Pečjak dejal, da se do 10 ljudi lahko skupaj zbere na določenem območju, vendar pa ne z namenom shoda. V Pravni mreži za varstvo demokracije tako ugotavljajo, da je tudi ta izjava "v nasprotju s tem, kar zdaj trdi minister, saj je bila prepoved protestov eksplicitno izpostavljena in njihova izvedba z dovoljenjem nemogoča".
Da ministrove izjave glede protestov ne držijo, opozarja tudi protestna ljudska skupščina
Izpostavljajo tudi, da je bila za organizacijo petkovih protivladnih protestov v Ljubljani sredi februarja policiji podana vloga osebe, ki je želela organizirati protest do desetih oseb. Vloga je predvidevala organizacijo protesta v petek, 25. februarja, na protestu pa bi se do deset udeležencev postavilo v medsebojnem razmaku dveh metrov in bi tako stalo predvidoma 30 do 60 minut, z maskami in v tišini.
Policija je vlogo s predlogom, da se prošnja za izdajo dovoljenja zavrne, odstopila upravni enoti. Slednja je izdala negativno odločbo, na katero se je vložnica pritožila in pritožba je še vedno v presoji pri ministrstvu za notranje zadeve, ki je pritožbeni organ, so še zapisali v Pravni mreži za varstvo demokracije.
Da ministrove izjave glede protestov ne držijo, opozarja tudi protestna ljudska skupščina, ki je v sodelovanju s Pravno mrežo za varstvo demokracije pripravila in oddala pritožbo v omenjenem primeru. Kot so zapisali, dokumenti "jasno kažejo, da dejansko so prijavljeni shodi do deset ljudi, tudi ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov, kategorično prepovedani s strani policije". Pričakujejo opravičilo ministra in njegov odstop.
Z meje obvezno v karanteno?
O pravilih na meji v času epidemije pa Hojs takole: "Ne razumem, kako ni mogoče stvari urediti tako, da moraš, ko prideš v schengensko območje, imeti pri sebi negativni test na koronavirus, ne pa da rečeš, da si v tranzitu in ni potreben."
Zato na predlog svetovalne skupine razmišljajo o obvezni karanteni, je povedal: "Torej ne bi bilo dovolj, da imaš negativni test ali si cepljen, ampak bi bilo treba v vsakem primeru v karanteno."