Ob različnih izidih hitrih in PCR testov na novi koronavirus pri šolnikih strokovnjaki ponavljajo, da so PCR testi zanesljivejši, a je zmožnost njihovega izvajanja omejena. Bi bilo pa smiselno ugotovljena odstopanja v zanesljivosti hitrih testov upoštevati pri statistiki, na podlagi katere se sprejema ukrepe, meni direktor direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman.
Pojasnil je, da so bili hitri testi narejeni oziroma validirani za testiranje populacije s kliničnimi znaki bolezni. Za tiste, ki teh nimajo, pa je najbrž zanesljivost slabša.
Da bi zmanjšali vpliv lažnih testov na statistiko o okužbah, ki kroji sprejemanje ukrepov za obvladovanje epidemije, pa Rozman meni, da je rešitev ta, da se hitre teste validira, torej preverja še s PCR testom, se ugotovi, kolikšna so odstopanja, in se nato to upošteva v statistiki.
Hitri antigenski test je namreč terenski presejalni test, "s katerim na nivoju populacije neko stvar, ki je šla izpod kontrole, lažje obvladujemo", je dejal Rozman. PCR test pa je zamuden, dražji in ne da takojšnjega odgovora. V Sloveniji imamo kapaciteto do okoli 7000 testov na dan, šolnikov je bistveno več.
Kot je pojasnil, hitre antigenske teste zdravstveni delavci poznajo že s primerov drugih bolezni, denimo gripe in ves čas zanje velja, da so od 60- do 70-odstotno zanesljivi. Tako tudi v primeru testov na novi koronavirus niso pričakovali več, "ker sama tehnologija ne zmore več". Po njegovih besedah je tak test lahko 95-odstoten le v laboratorijskih pogojih in pri homogeni populaciji.
Če smo v dilemi glede konkretnega posameznika, je PCR test zlati standard, če govorimo o nivoju populacije, ko je okužb veliko, večina ljudi pa ni življenjsko ogrožena, pa uporabljamo hitre teste. "Ko bo število okužb padlo, se bomo lahko vrnili k zlatemu standardu," je prepričan Rozman. Dotlej pa delamo s tistim, kar imamo, je navedel in dodal, da lažnih testov spet ni tako zelo veliko.
Sledilnik o načinu štetja
Na spletnem portalu Covid-19 sledilnik pa so v ponedeljek objavili način štetja pozitivnih okužb, kot ga razlaga Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). V primeru, da sta v enem dnevu pri eni osebi dva PCR testa, se šteje to kot ena okužba. Če je pri eni osebi v istem dnevu opravljen hitri test in je ta pozitiven, nato pa to okužbo potrdi še PCR test, bo v tem primeru potrjena ena okužba. Prav tako se bo v statistiko vpisalo eno okužbo, če bo najprej hitri test negativen, potem pa bo pozitiven PCR test. Kot eno okužbo pa se bo štelo tudi, če bo pri osebi najprej pozitiven hitri test, nato pa bo negativen sicer bolj zanesljiv PCR test. "Npr. oseba bi lahko bila pozitivna na hitrem testu, potem negativna na PCR testu, ampak ima simptome in zato lahko lečeči zdravnik preceni, da gre v resnici za okužbo," so zapisali na portalu. V tem trenutku pa ni znano, ali se bodo ta pravila spremenila v luči domnevno slabše kvalitete določenih lotov hitrih testov.
Dodajajo, da se v statistiki o potrjenih primerih za nazaj ne briše pozitivnih rezultatov. Prihaja pa do manjših popravkov za nazaj, ko je naknadno sporočen pozitiven rezultat.
Magajne: Podatki se ne podvajajo
Na vprašanje, ali se vodi evidenca, koliko pozitivnih hitrih testov se pozneje na PCR testih izkaže za negativne in ali se potem za nazaj te podatke popravlja, je državna sekretarja na ministrstvu za zdravje Marija Magajne že v ponedeljek odgovorila, da se podatki nikoli ne podvajajo. "Se pravi, podatki so v sistemu NIJZ zabeleženi samo enkrat," je povedala. Nato pa je dejala, da težko komentira primer iz Polzele, kjer je bilo najprej na hitrih testih pozitivnih 15 šolnikov, a so pri vseh okužbo pozneje ovrgli PCR testi, ker "vseh podrobnosti ne pozna".
Štrukelj: PCR testi morajo biti merilo
Redni profesor na fakulteti za farmacijo v Ljubljani Borut Štrukelj je sicer dejal, da je znanstveno mogoče samo, da je test na okužbo z novim koronavirusom po metodi PCR pozitiven, hitri antigenski test pa negativen, medtem ko obratno ni mogoče. "V tem primeru je nekaj narobe, ali s testom ali z izvajanjem," je povedal. V vsakem primeru morajo biti PCR testi merilo, je poudaril. Hitri testi so lahko po njegovih pojasnilih lažno pozitivni, če test ni zanesljiv ali pa je manipulacija po odvzemu brisa napačna.
Spremljanje statistike pa je bil predmet debate tudi na družbenih omrežjih.
