V skupnem projektu Sledilnika za covid-19, Mladih zdravnikov Slovenije in Valicona je slednji opravil raziskavo za preučevanje vzorcev vedenja pri obiskovanju delovnega mesta, za katere so prepričani, da so ključni za omejitev epidemije novega koronavirusa. Ugotovitve so pridobili z Valiconovo anketo na nacionalno reprezentativnem vzorcu s 527 sodelujočimi, med katerimi je bilo 293 delovno aktivnih.
Iz zbranih podatkov so ugotovili, da je večina delovno aktivnih anketirancev v tej raziskavi v času epidemije opravljala delo na delovnem mestu. Rezultati ankete pa kažejo, da bi lahko kar nekaj delavcev opravljalo delo od doma, s čimer bi zmanjšali verjetnost za tvegane stike.
Ugotovili so, da sta v tednu od 9. do 15. novembra v službo hodili skoraj dve tretjini zaposlenih. Ves čas je bilo na delovnem mestu 51 odstotkov zaposlenih.
Iztočnica za pristojne, da spodbudijo podjetja in delavce k razmisleku
75 odstotkov anketirancev, ki so v tem tednu hodili v službo, ima delo, ki ga ni mogoče opraviti od doma. Kar četrtina tistih, ki so hodili v službo, bi lahko delala od doma. A 10 odstotkom anketiranih delodajalec tega ni omogočal, 14 odstotkov vprašanih pa se je za delo na delovnem mestu odločilo samih.
Sedem odstotkov vseh vprašanih je polovico dela opravilo od doma, polovico v službi. Prav tako je sedem odstotkov anketiranih večino časa delalo od doma, v službo pa so šli le zaradi nujnih zadev.
"To je lahko iztočnica za pristojne, da spodbudijo podjetja in delavce k razmisleku, kako bi lahko delo opravljali v čim bolj varnem okolju in s čim manj tveganimi stiki," so zapisali pri Sledilniku za covid-19.
Dobra tretjina (36 odstotkov) delovno aktivnih je bila doma. Od teh jih je 16 odstotkov delalo od doma, skoraj 20 odstotkov pa jih je bilo doma iz drugega razloga, kot sta bolniški dopust in varstvo otroka.
Izračunali so, da bi torej 16 odstotkov vseh izprašanih zaposlenih lahko delalo od doma, če bi jim to omogočali delodajalci ali bi se za to odločili sami. A sklepajo, da ima določen delež teh delavcev delovne pogoje z malo ali nič tveganimi stiki, izhaja s spletne strani sledilnika.
Med tistimi, ki so v prejšnjem tednu obiskali delovno mesto, jih je 10 odstotkov navedlo en simptom
Po zadnjih podatkih statističnega urada je bilo septembra 2020 v Sloveniji 887.200 delovno aktivnih oseb. Če rezultate iz vzorca preslikajo na celotno populacijo, to pomeni, da je v preteklem tednu približno 142.000 ljudi obiskovalo delovno mesto, čeprav za delovni proces to ne bi bilo treba, so še zapisali.
Zelo zaskrbljujoč pa je po njihovem mnenju podatek, da delovno mesto obiskuje kar 10 odstotkov zaposlenih, ki so bili v zadnjih 14 dneh v tveganem stiku s potrjeno okuženo osebo, in celo zaposleni, s simptomi okužbe z novim koronavirusom. Med tistimi, ki so v prejšnjem tednu obiskali delovno mesto, jih je 10 odstotkov navedlo en simptom, devet odstotkov pa dva ali več simptomov, ki so najbolj pogosti pri bolezni covid-19.
Med te spadajo bolečine v žrelu, povišana telesna temperatura nad 37,5 stopinj Celzija, kašelj, bolečine v mišicah, zamašen nos, prebavne težave, izrazita in neobičajna utrujenost, glavobol, izguba voha ali okusa.
"Dodaten izziv predstavlja vprašanje, kako prepričati ljudi s simptomi okužbe, da ostanejo v času obolelosti doma, s tem zmanjšajo število stikov in kar najbolj prispevajo k preprečevanju širjenja okužbe," so zaključili.
Vzporedno so anketo razširili tudi na družbenih omrežjih. V tem delu ankete je sodelovalo 5744 ljudi. To zbirko podatkov bodo uporabili za dodatne analize, ki jih bodo predstavili v prihodnjih dneh.
Študija: Po okužbi z novim koronavirusom imuni najmanj šest mesecev
Za posameznike, ki so se okužili z novim koronavirusom, ni verjetno, da bi znova zboleli za covidom-19 vsaj šest mesecev, so danes povedali raziskovalci britanske Oxfordske univerze.
To so ugotovili v okviru obsežne študije o vnovičnih okužbah z novim koronavirusom. Zdravstveni delavci so sicer opazili, da se to dogaja relativno redko, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Profesor z Oxfordske univerze David Eyre, ki je eden od avtorjev študije, je ugotovitve izpostavil kot zelo dobro novico. "Lahko smo prepričani, da vsaj kratkoročno večina tistih, ki so zboleli za covidom-19, ne bodo zboleli še enkrat," je dejal.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pozdravila študijo
Avtorji so ob tem izpostavili, da še niso zbrali dovolj podatkov, da bi lahko ocenili možnost vnovične okužbe po šestih mesecih.
Cilj študije, ki sicer še traja, je ugotoviti, kako dolgo v celoti traja zaščita pred vnovično okužbo.
Direktorica oddelka za preprečevanje in nadzor okužb z Oxfordske univerzitetne bolnišnice (OUH) Katie Jeffery je ugotovitve označila za razburljive, saj kažejo, da okužba zagotavlja vsaj kratkoročno zaščito pred vnovično okužbo.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pozdravila študijo, ker njene ugotovitve širijo razumevanje zaščite pred okužbo z novim koronavirusom.
Predstavnik WHO Michael Ryan je v Ženevi dejal, da odgovor protiteles, ki so ga v raziskavi podrobno opisali, daje upanje, da bodo cepiva proti covidu-19, ki jih še razvijajo, omogočila "daljše obdobje zaščite".
V študiji so uporabili podatke rednih testiranj 12.180 zdravstvenih delavcev OUH v obdobju 30 tednov. Ugotovili so, da nihče od 1246 delavcev, ki so imeli protitelesa, ni razvil simptomatske okužbe. Trije so sicer bili na testu pozitivni na okužbo, a so bili dobro in niso razili simptomov.
Iz WHO so sporočili, da sodelujejo s 50 državami, kjer potekajo študije o odgovoru protiteles v različnih skupinah, kot so splošna populacija ali zdravstveni delavci. Ugotovitve zbirajo, da bi dobili širšo sliko, kako se razvija pandemija.
