Osem mesecev po infekciji ima namreč večina ljudi, ki so okrevali, še vedno dovolj obrambnih teles, ki jih lahko obvarujejo pred virusom in pred boleznijo, kažejo novi podatki. To pa je lahko namig, da te celice lahko v telesu ostanejo še dolgo časa.
Gre sicer za študijo, objavljeno na spletu, ki pa še ni bila objavljena v nobeni znanstveni publikaciji. Je pa do danes najbolj temeljita in je hkrati trajala najdlje časa. Shane Crotty, virolog inštituta za imunologijo La Jolla, ki je bil soavtor te študije, je prepričan, da bi lahko bila velika večina ljudi dalj časa varna pred obliko bolezni, ki zahteva hospitalizacijo.
To pomeni olajšanje za tiste, ki so se bali, da je imunost pred virusom le kratkotrajna in da bi morali v želji po obvladovanju epidemije nenehno aplicirati cepivo. Študija je ob tem zaokrožila pred kratkim ugotovljeno pomembno novico, da imajo tisti, ki so preživeli koronavirus Sars, tudi 17 let po bolezni v organizmu še vedno imunske celice.
Znanstveniki na washingtonski univerzi so sicer že pred tem ugotovili, da so določene spominske celice, ki so nastale po okužbi z novim koronavirusom, v telesu ostale najmanj tri mesece. Zadnja študija, o kateri poroča New York Times, pa je še pokazala, da imajo ljudje, ki so preboleli covid-19, tudi ko v njihovem organizmu ni več mogoče zaznati protiteles, v sebi še vedno dovolj močnih zaščitnih imunskih celic.
V zadnjih mesecih so namreč med znanstveniki po svetu krožila ugibanja, da bi lahko imunost zaradi ravni protiteles hitro izginila in bi človek tudi, ko je že prebolel covid-19, v nekaj mesecih spet zbolel. Ob tem so sicer nekateri imunologi opozarjali, da je povsem normalno, da raven protiteles upade, saj da gre le za del imunskega sistema.
Naloga protiteles v krvi je, da preprečijo ponovno infekcijo, imunske celice, ki si virus zapomnijo, pa preprečijo resnejše obolenje. Pogosto se ljudje z določenim patogenom okužijo tudi drugič, takrat pa imunski sistem vsiljivca prepozna in hitro odpravi infekcijo. Koronavirusi po večini delujejo dovolj počasi, da ima imunski sistem dovolj časa za ukrepanje. "Infekcija je lahko izničena dovolj hitro, da posameznik ne razvije niti simptomov in tudi ni kužen," je povedala imunologinja Alessandra Sette z inštituta La Jolla, soavtorica omenjene študije.
Opazovali kri skoraj 200 ljudi, ki so bolezen preboleli
V študijo so vključili 185 moških in žensk, starih med 19 in 81 let, ki so preboleli covid-19. Večina je imela blažje simptome in ni potrebovala hospitalizacije. Večina je darovala le en vzorec krvi, 38 pa jih je skozi mesece darovalo več vzorcev.
Ekipa znanstvenikov je spremljala štiri komponente imuskega sistema: protitelesa, B-celice, ki proizvajajo protitelesa, če so ta potrebna, in dva tipa T-celic, ki ubijajo druge okužene celice. S tem so želeli vzpostaviti sliko imunskega odziva skozi čas. "Če spremljaš le eno komponento, lahko ne vidiš celotne slike," je dejal Crotty.
Ugotovili so, da število protiteles skozi čas hitro upade in se od primera do primera lahko močno razlikuje. T-celic je bilo skozi čas v telesu le za spoznanje manj, število B-celic pa je celo naraslo, česar pa znanstveniki še ne znajo pojasniti.
Predhodno je sicer odmevala študija, ki jo je vodil Jeffrey Shaman z Univerze Columbia. Njena glavna ugotovitev pa je bila, da bi lahko imunost hitro izzvenela in bi se nove infekcije pri ljudeh, ki so bolezen preboleli, spet pojavile že v enem letu. Shaman je nove ugotovitve pospremil s komentarjem, da gre za spodbudno novico.
Neobičajno bi bilo, če bi ravni spominskih celic nenadoma upadle
Je pa zelo težko napovedati, kako dolgo lahko traja imunost, saj znanstveniki v resnici ne vedo, kolikšne ravni različnih imunskih celic so potrebne za zaščito pred virusom. Do zdaj opravljene študije pa so nakazovale, da lahko že manjše število protiteles, T- in B-celic lahko zadostuje za zaščito tistih, ki so okrevali in preboleli bolezen. Sodelujoči v raziskavi so za zdaj razvili robustne količine teh celic.
Imunologinja z univerze Yale Akiko Iwasaki ni presenečena nad izidom študije, pa vendar se ji zdi, da je to spoznanje razburljivo. "Nikakršnih znakov ni, da bi raven spominskih celic nenadoma upadla, kar bi bilo sicer precej neobičajno," je dejala Iwasakijeva in dodala: "Navadno število celic skozi leta upada zelo počasi."
Manjše število ljudi, vključenih v raziskavo, sicer ni razvilo dalj časa trajajoče imunosti, verjetno zato, ker so bili izpostavljeni manjši količini virusa. A imunologinja z univerze v Torontu Jennifer Gommerman je prepričana, da bi lahko s cepivom to razliko premostili. Sicer obstajajo dokazi o ponovnih okužbah, vendar pa so te posledica virusnih genetskih variacij.
