Ocenjujejo namreč, da za pripravo ustreznih dopolnil, ki bi naslovila pomisleke zakonodajno-pravne službe, ni dovolj časa. Matični odbor bi predlog namreč obravnaval v sredo.
Kot je razvidno iz sklica kolegija predsednice DZ, ki bo v torek, so poslanske skupine koalicijskih strank vložile umik zahteve za sklic izredne seje DZ v točki, ki predvideva obravnavo predloga zakona o digitalizaciji zdravstva.
Ocenjujejo namreč, da do seje ni dovolj časa, za "preučitev mnenja zakonodajno-pravne službe in pripravo amandmajev, ki bodo zakonsko materijo ustrezno naslovili" ni dovolj časa, so zapisali v obrazložitvi.
Sklic izredne seje, na kateri bi obravnavali omenjeni zakonodajni predlog, je bil predviden za petek, seja odbora DZ za zdravstvo pa bi bila v sredo popoldne.
Predlog zakona so pripravili na ministrstvu za zdravje in bi po napovedih zdaj že odhajajočega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana vpeljal digitalno transparentnost v slovenski zdravstveni prostor.
Po načrtih bi zakon začel veljati s 1. januarjem, ko bodo morali vsi izvajalci zdravstveno dokumentacijo posredovati v enotni informacijski sistem. Zakon med drugim predvideva tudi vzpostavitev gospodarske družbe v 100-odstotni državni lasti, ki bo vzdrževala in razvijala centralni elektronski zdravstveni sistem ter zagotavljala strokovno podporo izvajalcem zdravstvene dejavnosti.
Več kritik že med javno obravnavo
Že v javni obravnavi je predlog naletel na več kritik, tudi s strani Informacijske pooblaščenke. Na ministrstvu so jih pred vložitvijo v zakonodajni postopek poskušali upoštevati, a kot kaže, ne v zadostni meri, da na predlog pripomb ne bi imela parlamentarna zakonodajno-pravna služb (ZPS).
Ta v 49-stranskem mnenju, ki so ga na spletni strani objavili v petek, glede besedila predloga zakona našteva več pomanjkljivosti. Po mnenju ZPS je predlagana ureditev večinoma premalo jasna in določna, zlasti glede posameznih obdelav, določitve namena obdelave in posameznih osebnih podatkov, ki se v določen namen obdelujejo.
Predlog zakona namreč ne ureja zgolj zbirk osebnih podatkov, ampak jih medsebojno povezuje in združuje v enoten centralni zdravstveni informacijski sistem, hkrati pa so vse zbirke iz tega sistema povezane z zbirko osnovne zdravstvene dokumentacije, ki se vodi pri posameznem izvajalcu zdravstvene dejavnosti. S tem se ustvari velika zbirka podatkov in zdravstvene dokumentacije, ki zvišuje tveganja glede kršitve varstva osebnih podatkov, kot so nepooblaščeni dostopi, nepooblaščeni vdori v sistem, pogoste napake pri zagotavljanju točnosti in ažurnosti osebnih podatkov.
Po neuradnih informacijah je pričakovati, da bo DZ zakonski predlog obravnaval predvidoma jeseni.
