Darja Kocbek
Po informacijah iz medijev je vlada ustanovila medresorsko delovno skupino, ki se bo lotila priprave vloge za sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada. Ključno se mi zdi, da se priprave vloge lotijo takoj, da se zadeva koordinira na najvišji politični ravni ter da zajamejo vse ključne projekte in upravičene stroške, da bo Slovenija lahko izkoristila maksimalna razpoložljiva sredstva. Poleg tega je treba prilagoditi tudi sistem javnih naročil, da bodo dela lahko izvedena kar se da hitro in učinkovito," je za Večer pojasnila nekdanja državna sekretarka Monika Kirbiš Rojs, ki je vodila operativno vladno skupino za pripravo Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) ter Partnerskega sporazuma in Programa kohezijske politike za obdobje 2021–2027. Pravi tudi, da ji je resnično žal, da se je vlada pred nekaj tedni odpovedala 160 milijonom evrov, ki so že bila v NOO rezervirana za poplavno varnost. "Do konca avgusta je čas, da se zaprosi za posojila iz NOO, kar je vsekakor smiselno, še posebno sedaj, ko je zadolževanje z domačimi državnimi obveznicami dražje od zadolževanja z drugimi instrumenti na evropskem finančnem trgu," pravi. Glede na okoliščine bi morda lahko Evropsko komisijo zaprosili tudi za podaljšanje tega roka. "Upam, da so se politiki iz te tragedije naučili vsaj to, da je treba dolgoročno vlagati v nujne ukrepe, ki so potrebni za varnost in kakovost življenja ljudi, in ne rušiti vsega, kar pripravijo predhodniki, tudi če niso z istega političnega pola," je še povedala Monika Kirbiš Rojs.
Do konca avgusta je čas, da se zaprosi za dodatna posojila iz Načrta za okrevanje in odpornost
Ekonomist Tajnikar o treh nevarnostih
Sredstev bo veliko: sredstva v državnem proračunu, sredstva iz NOO, kohezijska sredstva, solidarnostno zbrana sredstva in tudi sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada, je za Večer povedal dr. Maks Tajnikar, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. "Vsak evro je treba spoštovati. Skupna vrednost teh sredstev je okoli 6 do 7 milijard evrov," razlaga. "Če smo inteligentna družba in imamo prave politike, bi lahko iz tragedije naredili tudi novo pomlad – ne le v gospodarstvu in gospodinjstvih, pač pa v družbi nasploh. Vlada ima izjemno priložnost, da se izkaže, priložnost, ki je Janševa vlada zaradi značilnosti pandemije ni imela," je prepričan Maks Tajnikar. Pri tem grozijo tri velike nevarnosti. Prva je kratkoročna: za obnove potrebujemo storitveni sektor, ki je danes slabo razvit. Če bi bil v vladi, bi Tajnikar povabil tuje obrtnike in storitvena podjetja, ki bi bila v pomoč slovenski družbi in ne konkurenca domačim ponudnikom. Druga nevarnost je po profesorjevih besedah bolj srednjeročna: počasnost in zbirokratiziranost države pri izdelavi in sprejemanju prostorskih in gradbenih dokumentov. Tretjo nevarnost Tajnikar vidi v tem, da ne bomo sposobni oblikovati nove vizije družbe, še manj pa jo konkretizirati.
Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da bodo informacije o realnih možnosti koriščenja sredstev za naslavljanje posledic nedavne ujme znane v prihodnjih tednih. Časovni okvir in pogoji porabe teh sredstev so namreč natančno določeni z evropskimi pravnimi podlagami. V tem kontekstu je treba podrobneje proučiti tudi morebiten vpliv minulih poplav na naložbe v teku, pa tudi na načrtovane naložbe, ki so bile v preteklih letih predvidene za evropsko financiranje. "Okoliščine so se od priprave julijskega predloga prilagoditve NOO spremenile. Vlada se bo v nadaljnjih pogovorih z Evropsko komisijo usmerila predvsem v razpravo glede možnosti koriščenja evropskih sredstev za okrevanje in odpornost za odpravo posledic poplav, ki bodo zagotovo vplivale tudi na že načrtovane naložbe NOO," pojasnjujejo na ministrstvu za finance.
Za zdaj le 45 milijonov nepovratnega denarja
Države članice lahko razpoložljiva sredstva za izvedbo Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) iz bruseljske blagajne pridobijo najkasneje do konca leta 2026, kar pomeni, da morajo zadnje zahtevke za plačilo Evropski komisiji posredovati sredi leta 2026. Po predlogu spremembe NOO, ki ga je vlada 14. julija 2023 posredovala v formalni postopek pregleda in potrditve v Bruselj, je za zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja na druge podnebno pogojene nesreče predvidenih 165 milijonov evrov evropskih sredstev za okrevanje in odpornost, od tega 45 milijonov evrov nepovratnih in 120 milijonov evrov povratnih sredstev.
Dobre pol milijarde evrov rebalansa proračuna
Vlada je sprejela predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim namenja 520 milijonov evrov za odpravo posledic poplav in pomoč prizadetim. Minister za finance Klemen Boštjančič je pojasnil, da bodo omenjena sredstva razporedili na poseben podprogram, ki so ga odprli na ministrstvu. S proračunske postavke upravljanja s finančnim premoženjem, kjer so pripravljena predvsem sredstva za dokapitalizacijo družb pod okriljem Slovenskega državnega holdinga, bodo prenesli 300 milijonov evrov, za preostalih 220 milijonov evrov pa se povečujejo odhodki proračuna. Na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj pojasnjujejo, da so skladno s sklepom vlade vsa ministrstva zaprosili, da jim posredujejo podatke o morebitnih ostankih evropskih kohezijskih sredstev programskega obdobja 2014-2020 in o morebitnih projektih, ki jih zaradi posledic poplav ne bo možno dokončati. Ko bodo te podatke prejeli (predvidoma v naslednjem tednu), bodo vladi predlagali najboljšo pot do razpoložljivih kohezijskih sredstev. Kohezijska sredstva tega obdobja je treba izkoristiti do konca tega leta.
