Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila, da ravnanje nekdanjega državnega sekretarja Jureta Lebna, ki je junija 2018 javnemu uslužbencu dvakrat naročil, naj vlogo družbe SHS Aviation o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za Letališče Edvarda Rusjana Maribor pusti pri miru in jo da v predal, predstavlja kršitev integritete po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Ugotovitve KPK je potrdilo tudi upravno sodišče, ki je zavrnilo Lebnovo tožbo na odločitev KPK, tako da gre za skupno že 26. pravnomočno kršitev integritete, ki jo je odkrila KPK.
Katere očitke je obravnavala KPK?
Komisija je postopek začela na podlagi prijav, ki jih je prejela januarja 2022 in v katerih so bili očitki, da vlada "Kitajcem ni podelila koncesije za upravljanje letališča" in da "naj bi bilo prišlo do ukaza iz vrha ministrstva, da se določenih vlog za javno-zasebno partnerstvo ne sme obravnavati". Komisija je v postopku pridobila in vpogledala v dokumentacijo, pridobljeno v drugi zadevi, ki jo je vodila v povezavi z razvojem Letališča Edvarda Rusjana, ter pridobila dokumentacijo in pojasnila ministrstva za infrastrukturo, izvedla pa je tudi razgovor z Lebnom in s pričo.
V postopku je KPK ugotovila, da je Jure Leben kot takratni državni sekretar dal navodila v povezavi z vodenjem konkretnega postopka. Posledica upoštevanja teh navodil pa je kršitev 34. člena zakona o javno-zasebnem partnerstvu, ki javnemu partnerju nalaga, da vlogo o zainteresiranosti za javno-zasebno partnerstvo obravnava in o njej odloči v štirih mesecih od prejema. Jure Leben je tako svojo funkcijo uporabil v nasprotju z zakonom ter ni ravnal v skladu s prvim standardom etičnega kodeksa funkcionarjev v vladi in ministrstvih.
Funkcionarji morajo biti zgled integritete
Navodila, naj da javni uslužbenec vlogo v predal, in vztrajanje pri tem - tudi ob izrecnem opozorilu uslužbenca, da je ministrstvo vezano na rok odgovora – so v nasprotju s standardom integritete, kot se pričakuje od funkcionarjev. Komisija opozarja, da se s takšnimi ravnanji izniči načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo, krepijo pa se klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje.
Komisija še izpostavlja, da se integriteta v institucijah vedno gradi in krepi od zgoraj navzdol, k čemur največ prispevajo funkcionarji z visoko stopnjo integritete. Od njih se v prvi vrsti pričakuje profesionalno in odgovorno ravnanje, ki temelji na zakonitosti, strokovnosti in etičnosti, ter posebna skrbnost in dolžnost pri odpravljanju tveganj in krepitvi integritete javnega sektorja.
