V trgovski verigi Lidl so še enkrat, po objavi članka o odpovedi sindikalistki, zavrnili, da bi zastraševali in zasliševali zaposlene, ki se želijo včlaniti v sindikat. "Že večkrat smo poudarili, da je članstvo v sindikatu ustavna pravica vsakega zaposlenega, ki jo v Lidlu Slovenija spoštujemo," so zapisali. Četudi v članku ni bilo trditev o tem, so zapisali, da tudi "poslovodstvo podjetja nikoli ni izdalo navodila o opravljanju zagovorov o razlogih za včlanitev v sindikat ali navodila o drugih oblikah prepričevanja sodelavk in sodelavcev, povezanih s članstvom v sindikatu". Dodajajo, da pa od vseh zaposlenih pričakujejo vestno opravljanje nalog, v skladu s pravili družbe in veljavno zakonodajo.
Potem ko so marca vročili odpoved delovnega razmerja sindikalistki Tjaši Kozole, je prvostopenjsko sodišče aprila začasno zadržalo učinkovanje odpovedi do pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe, kot je odločil inšpektorat za delo. Višje sodišče je sedaj sicer odločilo nasprotno, tako da odpoved, ki jo je dolgoletni delavki izročil Lidl, učinkuje. Lidl je že od izročitve odpovedi dalje Tjaši Kozole odredil, naj ne prihaja na delo. Sindikat delavcev trgovine pa je marca nadzorne organe pozval, naj sindikalistko zaščitijo, tako da odpoved ne bi učinkovala do pravnomočnosti sodbe o zakonitosti podane odpovedi. O tem se bo sojenje šele začelo. V sindikatu so prepričani, da je bilo sindikalistki delovno razmerje odpovedano zaradi sindikalnega delovanja.
Sindikat želi manjše obremenitve v poslovalnicah
V podjetju Lidl trdijo še, da je bilo delo sindikalistke slabo ocenjeno že od leta 2017 in da s tem, ko je javno spregovorila o dogajanju v podjetju, zasleduje svoje interese, ne pa interesov vseh zaposlenih. Cilj Lidlovega sindikata, ki deluje pod okriljem sindikata delavcev trgovine, je sicer v prvi vrsti zagotoviti, da bi se na izmeno v poslovalnicah zagotovilo prisotnost večjega števila delavk in delavcev, s čimer bi se zmanjšalo obremenitve, pritiske in stres. Sindikat si prizadeva tudi, da bi se zdaj zaposlenim za šesturni dnevni delovnik vplačeval poln obseg socialnih zavarovanj in da bi se sistemsko poskrbelo za starejše delavke in delavce, ki se morda soočajo tudi s posledicami bolezni ali poškodb. V podjetju Lidl Slovenija trdijo, da od sindikata "nismo prejeli nobenih predlogov za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih", da socialne prispevke plačujejo skladno z zakonodajo, vplačujejo v drugi pokojninski steber in zaposlene z invalidnostjo razporedijo glede na njihove omejitve oziroma jim - če je to mogoče - prilagodijo delovno mesto.
Od inšpektorata do zagotavljanja dobrega imena
V Lidlu zanikajo, da naj bi se sindikalistke Tjaše Kozole na vsak način "želeli znebiti". Je pa odpuščena poslovodja, ki je bila med soustanoviteljicami sindikata, prejela v zadnjih tednih tudi opomin pred tožbo odvetniške pisarne Nataše Pirc Musar zaradi škodovanja dobremu imenu Lidla. V Lidlu pravijo, da so bili v redno odpoved iz krivdnih razlogov primorani "zaradi hujših kršitev in neupoštevanja predpisov s področja varnosti živil in minimalnih higienskih standardov". Delavki, ki v podjetju dela desetletje in je v tem času tudi napredovala, očitajo, da navkljub opozorilom "s kršitvami ni prenehala". Za podjetje, pravijo, je to nedopustno. "Poudarjamo tudi, da v Lidlu Slovenija nimamo norm, zato ne drži, da sodelavci ne utegnejo koristiti odmora za malico, ker naj bi preveč hiteli, da bi ujeli normo," so še zapisali v zahtevku za popravek in prikaz nasprotnih dejstev, ki so nam ga poslali.
Kaznivo dejanje oviranja sindikalnega organiziranja
Leta 2016 je delavka in sindikalistka Marjeta Mušič, nekdanja predsednica sindikata v Rutar Centru Maribor, slavila pomembno zmago. Dosegla je pionirsko sodbo za pravico do sindikalnega organiziranja in obsodbo šikaniranja na delovnem mestu. Po petih letih sodnega boja je pravnomočnost dosegla sodba, da sta njena nadrejena izvršila kaznivi dejanji kršitve ustavno zagotovljene pravice do sindikalnega delovanja in šikaniranje na delovnem mestu. Gre za prvo sodbo v okviru kazenskega prava, ki je kaznovala poskuse onemogočanja sindikalnega delovanja.
Lidl: Neresnične izpovedi o pritiskih in premeščanjih
V podjetju Lidl za neresnične označujejo tudi navedbe, da bi delavci samoiniciativno zaradi notranjih pravil ostajali in delali še po opravljenem delovniku. "Takšna praksa je v Lidlu Slovenija strogo prepovedana, in če bi izvedeli za tovrstno kršitev, bi ustrezno ukrepali," so zapisali. Za neresnične označujejo tudi izpovedi zaposlenih o pritiskih in premeščanjih med poslovalnicami zaradi članstva v sindikatu. Pravijo, da premeščanja izvajajo "izključno zaradi potreb po zagotavljanju nemotenega procesa dela" in so skladna s predpisi. Prav tako kot neutemeljeno označujejo, da "nekaterim zaposlenim gledamo skozi prste, medtem ko na druge vršimo pritiske". Zagotavljajo, da v podjetju "veljajo enaka pravila za vse zaposlene".
A sindikalist Ladislav Rožič vseeno opozarja, da je v trgovinah diskontne verige zaposlenih premalo delavk in delavcev glede na pravila in zahteve. "Zavračanje in kaznovanje opozoril ter razumevanje teh le kot napad so zgrešeni," poudari. In spomni, da ustava ščiti pravico do združevanja, tudi sindikalnega, in še enkrat ponovi, da se mora ustavna načela spoštovati.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
