Predsednik parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (Knovs) Matjaž Nemec (SD) je po prekinitvi seje Knovsa, ki je bila danes zaprta za javnost, poudaril, da smo v zadnjem obdobju priče izjemni spremembi v pasivnosti obravnavanja desnega ekstremizma s strani policije, zato so člani komisije to želeli preveriti pri generalnem direktorju policije Antonu Olaju. "Njegove izjave so bile izjemno skope. Nismo dobili vseh odgovorov, zato nas to sili v to, da vztrajamo pri povabilu predsednika vlade Janeza Janše kot ključnega akterja, da prepreči porast nacizma, v kakršnikoli obliki želite, pa naj si gre za rumene jopiče, Narodni blok ali skupino Blood & Honour, ki tokrat povezano delujejo prvič, tukaj postavljam vprašaj, z morebitno podporo vladajoče garniture," je dejal Nemec.
Nemec: Je Mahnič vezni člen med Janševim kabinetom in rumenimi jopiči?
Poleg Olaja je Nemec pri predstavnikih vladne garniture, ki naj bi podpirali omenjene skupine, izpostavil še državnega sekretarja za nacionalno varnost Žana Mahniča in državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Franca Kanglerja, ki da je bil eden od prvih pobudnikov, da se rumeni jopiči pojavijo na ulicah. Nemec je menil, da pri rumenih jopičih nedvomno gre za "neonacistično skupino, sestavljeno iz Narodnega bloka in skupine Blood & Honour", kot je v enem od svojih člankov v reviji Mladina ugotovil preiskovalni novinar Erik Valenčič. "Gospod Olaj nam je dal zelo skope odgovore, tudi o tem, kaj policija počne zato, da bi nadzorovala ter obvarovala državljanke in državljane pred vsakodnevnimi grožnjami. Za temi istimi grožnjami je bil nekdo že obsojen, govorim o Andreju Šišku, tudi organizaciji je bilo onemogočeno delo, govorim o Štajerski vardi," je dejal Nemec.
Po njegovih besedah so člani Knovsa danes lahko videli fotografijo, na kateri je Mahnič skupaj z enim od soustanoviteljev Društva za promocijo tradicionalnih vrednot, pod okriljem katerega delujejo neonacisti in katerega zastopnik je direktor NTA in pripadnik rumenih jopičev Urban Purgar, ki je nedavno dvigoval prah s poveličevanjem Hitlerja. "Naše vprašanje, ki ga naslavljamo na Žana Mahniča, je, ali je on tisti vezni komunikacijski člen, ki omogoča povezavo med kabinetom predsednika vlade in rumenimi jopiči," je poudaril Nemec. Mahnič je v odzivu za Večer pojasnil, da gre za fotografijo s poroke in da je ta stara tri leta: "To ni nič novega, če pa moj prijatelj na poroko povabi svoje prijatelje, pa jaz s tem nimam ničesar. Jaz ne delam seznama vabljenih." Ob tem je zavrnil navedbe, da bi bil vez med kabinetom predsednika vlade in rumenimi jopiči: "To sem že večkrat zavrnil, tudi danes sem na Twitterju napisal, da lahko to stokrat zavrneš, ampak če nekdo pač ne verjame, ne verjame. Si bom pa zdaj, ko se začenjajo jesenski skupni lovi, zaradi varnosti v gozdu nadel rumeni jopič."
Mahnič: To diši po Črnčecu. On je strokovnjak za neonaciste.
Na vprašanje, kako sicer gleda na rumene jopiče, pa je Mahnič odgovoril, da se je leta 2014 in leta 2015 približno leto dni in pol družil z Damirjem Črnčecem, nekdanjim državnim sekretarjem v vladi Marjana Šarca: "Tako bom rekel. Tam nekje leta 2014 in leta 2015 sva se leto in pol družila z Damirjem Črnčecem skoraj vsak dan, in meni to močno diši po njem. On je specialist za takšne zadeve, za neonaciste in tako naprej." Janša in Mahnič se današnje seje Knovsa kljub vabilu nista udeležila, Olaj pa po seji ni dajal izjav, saj da je vse povedal že v sporočilu za javnost, ki ga je dopoldne objavil na Twitterju. V omenjenem sporočilu je zapisal, da bo na seji odgovarjal le na vprašanja iz "nadzorne pristojnosti komisije". Na seji je bil tudi direktor Sove Janez Stušek, a je Nemec dejal, da bodo pogovor z njim opravili v nadaljevanju poteka seje: "Vztrajal bom, da v tem mandatu Janšo povabimo in poslušamo v državnem zboru na temo porasta desnega ekstremizma z jasno željo, da je ta seja odprta ter da je javnost seznanjena z njegovimi pogledi in aktivnostmi ali neaktivnostmi v zvezi s tem fenomenom."
Nemec je že pred današnjim začetkom seje na Twitterju napovedal, da bodo predlagali odprtje seje za javnost, a je ta na koncu potekala za zaprtimi vrati. "To meče slabo luč na željo, da se o tovrstnih pojavih kot družba odkrito pogovarjamo. Ni težko ugotoviti, da gre za koalicijske poslance, sem prištevam tudi Zmaga Jelinčiča Plemenitega (poslanec SNS, op. a.)," je na vprašanje o tem, kdo je nasprotoval odprtju seje za javnost, odgovoril Nemec in spomnil, da ima opozicija v Knovsu manj poslancev od koalicije. Na drugi strani so koalicijski poslanci sporočili, da niso nasprotovali javni seji. Kot so poudarili, so zaskrbljeni nad vodenjem seje s strani Nemca, ki da "ni potekalo v skladu s poslovnikom niti skladno z vsebino točke dnevnega reda", hkrati pa na seji po njihovih navedbah niso bila podana nobena nova dejstva.
"Iz navedenega je moč razbrati, da predsedniku Knovsa ni bilo v interesu, da bi prisotni govorili o vseh oblikah radikalizmov in ekstremizmov, to pa nakazuje, da gre za še eno od političnih zlorab omenjene komisije," so poudarili v koalicijskih vrstah. Ob tem so dodali, da je bilo iz Nemčeve novinarske konference mogoče razbrati, da je s prirejenimi izjavami iz zaprte seje zavajal javnost in zlorabil sejo za politično obračunavanje: "Koalicijski člani odprtju seje nismo bili nenaklonjeni, a je bilo zaradi zlorabe poslovnika s strani predsedujočega koaliciji onemogočeno, da bi podprla sklep o odprtju seje za javnost." Ob tem so poudarili, da nasprotujejo vsem oblikam pojavov sovraštva in nestrpnosti in da so zaskrbljeni "nad porastom levega ekstremizma, saj je slednje preraslo v pozive k ubojem in fizičnemu obračunavanju, čemur smo bili priče tudi pred državnim zborom".
Janša s prstom prav tako pokazal na Črnčeca in LMŠ
Premier Janša se je na Twitterju danes odzval na objavo rumenih jopičev, ki so zapisali, da nadlegovanje predsednika vlade na Kredarici s strani petkovih protestnikov spet dokazuje, da potrebujemo desno milico oziroma domobrance, kot so zapisali. Janša je danes poudaril, da protiutež protestnikom niso milice, ampak zdrava pamet. "Pri izjavah rumenih jopičev opažamo podobne provokacije kot leta 2018 pri izjavah stranke DOM (Domovinska liga, op. a.). Kasneje se je pokazalo, da se za njimi skriva vohunček Murči (Damir Črnčec, op. a.) in stranka LMŠ. Ne bo presenečenje, če se tudi v tej zadevi ne izkaže nekaj podobnega," je poudaril Janša. Stranka DOM je bila sicer ustanovljena šele leta 2019. "V letu 2018 ni bilo DOM, z DOM Črnčec nikoli ni bil povezan. Težko zapišeš več laži z manj kot 240 znaki. DOM ni ne Janšev in ne projekt udbokumunistov," so na Twitterju sporočili iz DOM. Mahnič je na Twitterju danes med drugim zapisal, da ima "pametnejše in pomembnejše delo kot sodelovati v političnem šovu in zlorabi Knovsa ter poslušati nebuloze o ekstremizmu iz ust podpornika islamskih teroristov Valenčiča in pravljičarke, ki ima žepe polne juanov". Z zadnjo opazko je mislil na novinarko Anuško Delić, ki je bila prav tako vabljena na sejo Knovsa.
Valenčič: Zavezništvo med neonacističnimi skupinami in SDS
Valenčič neonacistična gibanja v slovenski družbi preiskuje že 13 let, prejšnji mesec pa je v Mladini objavil obširen članek z naslovom Koalicija sovraštva II. "To, kar je zame na začetku pomenilo koalicija sovraštva, je bila samo neka povezanost med določenimi skrajno desnimi oziroma neonacističnimi skupinami. Danes koalicija sovraštva pomeni povezanost, neko zavezništvo med neonacističnimi skupinami in vladajočo garnituro, s čimer imam v mislih stranko SDS," je poudaril Valenčič. Medije in civilno družbo je ob tem pozval, naj se z "razbohotenjem širjenja tako ksenofobije kot tudi rasizma, homofobije in ksenofobije, v skrajnih oblikah pa tudi neonacizma, ukvarjamo vsi in vse večkrat".
Čaleta: Obsodbe nedopustnih ravnanj s strani celotne politike ni
Varnostni strokovnjak Denis Čaleta z Inštituta za korporativne varnostne študije (ICS) je v luči polemik glede rumenih jopičev za Večer poudaril, da moramo v družbi skrajno resno in celovito obravnavati vse vrste ekstremizmov in radikalizmov, pa naj si gre za desne ali leve. Ko gre za skupino rumenih jopičev, ki so na Twitterju celo zapisali, da v Sloveniji potrebujemo desno milico oziroma domobrance, kot so se izrazili, Čaleta ocenjuje, da je ta zadeva absolutno zaskrbljujoča iz več vidikov: "Celoten spekter slovenske politike, pa ne samo politike, ampak tudi akademske in druge javnosti, se tukaj ni jasno oglasil ter obsodil takšne informacije in sporočila, kajti vsi vemo, da ima v vsakem sistemu samo država pooblastilo, da nekako upravlja s prisilo, zlasti v smeri, da se vzpostavi ustrezen okvir za normalno delovanje družbe in države, kot glavna podstat pa tudi pravna država. Vsak poskus vzemanja neke oblasti v svoje roke pomeni, da se enostavno poslavljamo od pravne države in prestopamo ta rubikon, kjer velja zakon močnejšega."
Po njegovih besedah nam ni potrebno gledati daleč nazaj v zgodovino glede tega, kaj se zgodi, če tovrstnim majhnim korakom ne namenimo dovolj resne pozornost ter vseh deviantnih odklonov ustrezno ne obsodimo oziroma po potrebi tudi ustrezno sankcioniramo. "Državni organi, zlasti tisti, ki skrbijo za nacionalno varnost, imajo tukaj svoj del pristojnosti in od teh pristojnosti absolutno ne morejo ubežati. Drug problem, ki je center gravitacije teh težav, pa je to, da ni jasne obsodbe vseh teh ravnanj in pa sporočil, ki so nedopustna, tudi po moji oceni v določenem delu nezakonita, s strani celotne politike. Lahko vidimo, da politika, leva ali desna, to izrablja za neke svoje parcialne interese. Določen del teh radikalnih skupin se tudi povezuje z določenimi strankami, pa te stranke tega jasno ne zanikajo ali pa ne sporočijo dovolj jasno, da s temi skupinami nimajo nobene skupne točke in da tega tudi ne podpirajo," poudarja Čaleta.
Dokler tega signala ne bo, politika pa je izredno močno vpeta in vedno bolj prodira tudi v organe nacionalne varnosti, potem ne moremo pričakovati, da bodo omenjeni organi sami od sebe preiskovali odklone, če vladajoča ali opozicijska stran tega jasno ne obsodita, poudarja Čaleta: "Imeli smo tudi primere, ko so ti organi začeli določene postopke, pa so bili določeni pritiski, da so se ti postopki upočasnjevali in spravljali v predale." Obe skrajnosti, tako leva kot desna, po njegovi oceni potrebujeta pravo podlago za to, da lahko zasejeta svoja ekstremna stališča in ideje. "Če tukaj ni javne obsodbe, je to za njih nekakšna potrditev, da lahko nadaljujejo v še večjem obsegu," še dodaja Čaleta.
