Posledice epidemije covida-19 se, kot so sporočili iz združenja, odražajo tudi v potrošniškem krču in silijo podjetja k prilagajanju na novo realnost ter spremembe poslovnega razmišljanja. Spremembe potrošniških navad se tako v vsaki krizi najprej odrazijo v racionalizaciji nakupov in večji cenovni občutljivosti kupcev, prav ta pa je idealna podlaga za razraščanje slabih praks, ki jih zaznavajo na trgu.
"Uvoženega mesa v predpakirani obliki, ki vsebuje informacijo o poreklu na embalaži, na policah ni ravno dosti, ga je pa vedno več na postrežnih mestih, kjer porekla ni mogoče preveriti. Posamezni trgovci spretno izkoriščajo tržna nesorazmerja na globalnem trgu, ki so posledica hkratnega pojava pandemije covida-19 in afriške prašičje kuge," so prepričani. S tem, ko se povečuje uvoz poceni mesa iz rizičnih držav, se povečuje tudi tveganje za vnos okužbe prašičje kuge v Slovenijo.
Z letno proizvodnjo govejega mesa okoli 44.000 ton in porabo dobrih 20 kilogramov na prebivalca smo povsem samooskrbni, s skoraj 65.000 tonami piščančjega mesa pa ne le, da zagotavljamo potrebne količine za lastno porabo, obseg proizvodnje omogoča tudi izvozno naravnanost perutninskega sektorja. Kljub temu pa se na prodajnih policah, kot so poudarili v združenju, kopiči poceni piščančje meso.
Potrošniki naj bodo pri nakupu pozorni na slovensko poreklo
"Povečevanje uvoza mesa pa ima lahko zelo daljnosežne posledice za slovensko živinorejo in proizvodnjo mesa, padec tržnih deležev domačih dobaviteljev se bo neizbežno odražal na trgu surovine, v viških klavnih živali in padcu cen pod ekonomsko vzdržno raven. Zato ni odveč nasvet, naj bodo potrošniki pri nakupu pozorni na slovensko poreklo, ki zagotavlja kakovostno surovino, učinkovit nadzor in v mnogih primerih tudi višjo kakovost," so navedli.
Poleg tega bi morala država po njihovem mnenju kot varuh verige v preskrbi s hrano vzeti pod drobnogled zavajajoče oglaševalske prakse trgovcev. "Seveda pa bomo za nemoteno trajnostno oskrbo s kakovostno hrano morali v Sloveniji narediti pomembne razvojne korake, ki temeljijo na razvoju strateških panog, hitrejšemu povečevanju samooskrbe v deficitarnih panogah in državni podpori za povezovanje v verigah, s ciljem preprečevanja tržnih anomalij, prepoznavanja kakovosti in enakopravnih odnosov v smislu pogajalske moči," so dodali.
