V poslanski skupini SDS pojasnjujejo, da je namen osnutka zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za javno upravo pod vodstvom ministra iz kvote SMC Boštjana Koritnika, izenačiti višino povračila stroškov funkcionarjev v državnih in samoupravnih lokalnih skupnostih s preostalimi javnimi uslužbenci. "Prvi so namreč še zadnja skupina javnih uslužbencev, za katero so veljali učinki zakona o uravnoteženju javnih financ (Zujf, op. a.), predlagani osnutek pa višino povračila stroškov izenačuje s tistimi, ki so jih prejemali funkcionarji, preden je v veljalo vstopil Zujf," pojasnjujejo v SDS.
Javni uslužbenci "na boljšem" od funkcionarjev
Določbe Zujfa, s katerim je druga vlada pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše v času zadnje finančne krize zarezala tudi v plače javnih uslužbencev in prejemke upokojencev, še vedno urejajo povračila stroškov in drugih prejemkov, vendar pa so javni uslužbenci zaradi sprememb oziroma uskladitev kolektivnih pogodb po uveljavitvi Zujf trenutno "na boljšem" od funkcionarjev, je razvidno iz predloga zakona. Poklicni funkcionarji, med katere med drugim spadajo tudi predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji in poslanci državnega zbora, so namreč trenutno upravičeni do nižjega regresa za prehrano in letni dopust ter povračila prevoznih stroškov kot javni uslužbenci, piše v osnutku zakona.
Kot primer je v predlogu zakona navedena razlika pri regresu za prehrano, ki za funkcionarje od prvega junija 2012, ko so začeli veljati varčevalni ukrepi iz Zujfa, znaša 3,52 evra, medtem ko se je za javne uslužbence dvignil na 4,39 evra. Po danes veljavni ureditvi funkcionarjem ne pripada jubilejna nagrada za 40 let delovne dobe v višini 577,51 evra, do katere so upravičeni javni uslužbenci, temveč le nagrade za deset, 20 in 30 let delovne dobe. Javni uslužbenci imajo ob upokojitvi pravico do odpravnine v višini treh plač, medtem ko je pri funkcionarjih treba preveriti, ali se odpravnina v tem primeru izplača v višini dveh ali treh plač. Do razlik prihaja tudi pri dnevnicah za službena potovanja in povračilu prevoznih stroškov, so v osnutku zakona navedli na ministrstvu.
Z uveljavitvijo zakona bi se višine povračil stroškov in drugih prejemkov za funkcionarje usklajevale na enak način in v enaki višini, kot to velja za javne uslužbence. Finančne posledice bi bile glede na število funkcionarjev (1.522) minimalne, ocenjujejo na ministrstvu. Zvišanje regresa za letni dopust za slabih 26 evrov bi državo na mesečni ravni stalo 39.206,72 evra, zvišanje regresa za prehrano pa 1.324,14 evrov. Ko gre za ostale stroške, denimo jubilejno nagrado za 40 let delovne dobe, odpravnine ob upokojitvi ter dnevnice za službena potovanja, pa v zakonskem predlogu ugotavljajo, da finančnih posledic pri tem ni mogoče oceniti, ker da so odvisne od števila funkcionarjev, ki bodo za določeno pravico izpolnili pogoj in jo uveljavili.
Ministrstvo: Predlagane rešitve ne posegajo v plače funkcionarjev
Na ministrstvu za javno upravo so potrdili, da so pripravili predlog rešitev ter besedilo členov zakona, ki ureja višino povračila stroškov in nekaterih prejemkov za funkcionarje v državnih organih in v lokalnih skupnostih ter izenačuje povračila stroškov in nekaterih drugih prejemkov funkcionarjev z javnimi uslužbenci. "Posebej poudarjamo, da predlagane rešitve nikakor ne posegajo oziroma urejajo funkcionarskih plač, ampak samo urejajo povračila stroškov (potni stroški, regres za prehrano) tudi za funkcionarje (poslance, župane, tožilce, sodnike) na enak način, kot je z dogovorom med vlado in sindikati javnega sektorja urejeno za javne uslužbence od junija letos dalje," pojasnjujejo na ministrstvu. Dodajajo, da je dejstvo, da so povračila stroškov v zvezi z delom za funkcionarje trenutno bistveno nižja kot za vse ostale zaposlene v javnem sektorju, za katere velja kolektivna pogodba za javni sektor. Kolektivna pogodba za funkcionarje ne more veljati, zato je te pravice treba urediti s posebnim zakonom, so še poudarili na ministrstvu.
Predlog za zdaj brez širše podpore strank
V poslanski skupini SDS so podporo za omenjeni zakon iskali tudi pri drugih poslanskih skupinah. Da bodo sopodpisali predlog zakona, so za zdaj napovedali le v SNS. V SMC se glede sopodpisa niso izjasnili, so pa poudarili, da osnutek zakona odpravlja ene od zadnjih ukrepov iz Zujfa, kot sta kilometrina in prehrana: "Povračilo stroškov se namreč izenačuje na raven, kot jo imajo drugi javni uslužbenci." Zakona ne nameravajo sopodpisati v LMŠ, SAB, DeSUS in Levici. "Ob vseh težavah, s katerimi se trenutno soočamo, so darila za politične funkcionarje totalen posmeh v obraz vseh tistih, ki so v tem času najbolj zapostavljeni," poudarjajo v Levici, kjer zakona ne podpirajo. V SD z osnutkom zakona še niso seznanjeni, zato ga ne morejo komentirati.
V SDS pojasnjujejo, da odzive poslanskih skupin še čakajo, ob tem pa ne komentirajo vprašanja, ali gre za poskus, da bi poslanci dodatno oplemenitili svoje prihodke. Poslanci so v sistemu plač v javnem sektorju uvrščeni od 55. do 62. plačnega razreda. Podpredsedniki so uvrščeni v 62. plačni razred, predsednik državnega zbora pa v najvišji 65. plačni razred. Najvišjo avgustovsko bruto plačo je med poslanci prejel predsednik parlamenta Igor Zorčič (5.724 evrov), sledita mu podpredsednika državnega zbora Branko Simonovič (5.502 evra) in Jože Tanko (5.454 evra).
Obiščite spletno stran brez oglasov.
