Timotej Milanov
Na ministrstvu za obrambo (MORS) pravijo, da želijo nabave izpeljati na način, ki bi vključeval čim več slovenskega znanja in opreme. "Zato smo v namen povezovanj organizirali več srečanj med slovenskimi podjetji s področja obrambne industrije in proizvajalci." Pri tem podatkov o tem, katera slovenska podjetja na primer sodelujejo pri projektu nabav oklepnikov 8x8 Boxer, ne razkrivajo: "Saj so podjetja precej zadržana do takšnih objav. Enako velja tudi za podatke o posameznih artiklih in konkretnih višinah prometa, saj so podjetja zavezana varovanju tako vojaških kot poslovnih skrivnosti." Navajajo pa podatke o izvozu slovenskih podjetij obrambne industrije, ki narašča in je lani znašal 25,1 milijona evrov. Kot še pojasnjujejo, izvajanje protidobav, ki so bile značilne za pretekle nakupe na področju obrambe, ni več dopustno glede na pravila Evropske unije: "Saj glede na stališče EU zahteve po nadomestilu (protidobave) predstavljajo omejevalne ukrepe, ki diskriminirajo gospodarske subjekte iz drugih držav članic EU ter tako ovirajo prosti pretok blaga in storitev."
Obrambna industrija v Sloveniji raste
Direktor Grozda obrambne industrije Slovenije Ante Milevoj pravi, da bodo tudi pri aktualnih nabavah sodelovala domača podjetja. "Edino pravilno je, da država podpira lastno industrijo. Grozd v zvezi s tem vodi komunikacijo z MORS in z njimi sodelujemo. Je pa naš zorni kot širši - za domači trg, kamor spadajo tudi nabave MORS, predstavlja samo deset odstotkov prometa naših podjetij, ostalo predstavlja tujina. Prav tako ne nagovarjamo samo obrambnega trga, temveč tudi civilnega." Glede konkretnega sodelovanja slovenskih podjetij pri aktualnih orožarskih nabavah Milevoj ne govori: "Naš interes pa je, da smo zraven in tudi smo, tam, kjer smo tehnološko in razvojno to sposobni. Normalno je, da želimo biti aktivni na domačem trgu, seveda ob enakih pogojih kot drugi ponudniki."
Ante Milevoj: "Evropska obrambna industrija želi postati v večji meri neodvisna od drugih, zato pospešeno vlaga v raziskave in razvoj."
Področje obrambne industrije v Sloveniji sicer po besedah Milevoja raste, tako po prihodkih in številu podjetij kakor tudi glede na napredek na področju raziskav in razvoja v teh podjetjih. Kot pravi, si morajo priboriti svoj kos pogače tudi glede na načrte Evropske unije, ki bo za financiranje projektov na tem področju do leta 2027 namenila okoli osem milijard evrov. "Evropska obrambna industrija želi postati v večji meri neodvisna od drugih, zato pospešeno vlaga v raziskave in razvoj, v teh procesih sodeluje tudi Slovenija kot članica EU." V grozdu je trenutno združenih 47 podjetij, ki skupno zaposlujejo okoli 3500 ljudi, na letni ravni pa skupno ustvarijo okoli 800 milijonov evrov prometa. Dodana vrednost na zaposlenega v teh podjetjih znaša okoli 60 tisoč evrov.
Medtem iz Nemčije, kjer bodo zaradi spremenjenih varnostnih okoliščin letos za obrambo namenili kar 100 milijard evrov, že prihajajo novice, da bo nemška obrambna industrija, ki ima že veliko naročil iz drugih držav, težko zadostila vsem novonastalim potrebam. Tako na vprašanje, ali bo evropska obrambna industrija lahko zadostila vsem povečanim naročilom, potem ko je bilo v številnih državah stare celine področje obrambe dolga leta zapostavljeno, Milevoj odgovarja: "Druge alternative ni, če hoče ta celina dati kaj nase, mora postati na marsikaterem področju samozadostna, pa ne samo na področjih prehrane in energetike, temveč tudi na obrambnem področju."
Golob ne bo šel k Toninu
Ministrstvo za obrambo pod vodstvom Mateja Tonina se je v sklopu posodabljanja Slovenske vojske med drugim že odločilo za nakup vojaškega transportnega letala C-27J Spartan za 72 milijonov evrov. V načrtih sta med drugim še nakup dveh srednje težkih helikopterjev in posodobitev obstoječih helikopterjev Bell 412, prav tako nakup taktičnih tovornih vozil. Ministrstvo pa je letos že sklenilo pogodbe za nakup dodatnih 37 oklepnih vozil 4x4 ameriškega proizvajalca Oshkosh, za kar bo namenilo okoli 39 milijonov evrov brez davka na dodano vrednost. Podpisani sporazum z ZDA pa predvideva še možnost nakupa dodatnih 62 tovrstnih vozil.
Največji del investicij predstavlja nakup 45 oklepnikov 8x8 Boxer, ki jih bo Slovenija kupila preko Organizacije za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR). Za sama vozila bomo namenili 343,4 milijona evrov, poleg tega pa bo morala Slovenija povrniti 7,2 milijona evrov razvojnih stroškov državam, ki sodelujejo v programu Boxer, in tri milijone evrov za administrativne stroške. Ker Tonin podpis pogodbe o nakupu boxerjev načrtuje v času po volitvah, na katerih so se volivci odločili za spremembo oblasti, ga je predsednik zmagovalne stranke Gibanje Svoboda (GS) in prihodnji predsednik vlade Robert Golob že pozval, naj se vzdrži podpisa pogodbe za nakup oklepnikov. Tonin je Goloba javno pozval na sestanek, na katerem bi mu predstavil podrobnosti pogodbe, a v GS pravijo, da se sestanka ne nameravajo udeležiti, zadeve pa nočejo niti komentirati.
"Ko bo hudo, bo prepozno"
Ivan Kralj, predsednik grozda in ustanovitelj podjetja Arex, meni, da načrtovane nabave MORS predvidevajo premalo glede na potrebe Slovenske vojske: "A takrat, ko bo hudo, bo prepozno, ker bomo morali druge prositi za sredstva in kasneje to drago plačevati." Kot izpostavlja, bodo vsi načrtovani nakupi izvedeni preko sistema vlada - vladi. "To je po eni strani bolj verodostojno, saj vmes ni posrednikov, prav tako lahko recimo pri tem Slovenija dobi vozila po enaki ceni kot ameriška vojska, ki jih naroča v precej večjih količinah. Ampak v primeru oklepnikov 4x4 Oshkosh smo prejeli že izdelana vozila, slovenska podjetja pa bodo morda v vlogi dobaviteljev lahko sodelovala šele kasneje." Evropska unija je po njegovem mnenju nekoč veljaven sistem protidobav ukinila po pritisku velikih podjetij na škodo majhnih. Tudi Arex, pravi, je rastel in preživel ravno na račun protidobav: "V sklopu preteklih nabav Slovenske vojske, pri katerih smo posredovali kot trgovec, smo dobili tudi tehnologije, ki so ostale pri nas, po več kot 20 letih še vedno delamo z njimi, kar se nam je že večkratno obrestovalo." Po ukinitvi protidobav lahko sodelovanje ob nakupih obrambne opreme poteka zgolj na podlagi dogovorov med državami: "Tako bi se lahko ob nakupu letala, ki stane 72 milijonov evrov, zmenili, da Italijani v Sloveniji nabavijo za vsaj 30 milijonov evrov blaga ali storitev, pa tudi če bi bilo to v turizmu ali na kateremkoli drugem področju gospodarstva."
V sklopu predvidenega paketa nabav, ki ga je vlada začela izvajati, bodo po mnenju Kralja še številne priložnosti za slovenska podjetja, pri tem tudi sami računajo na sodelovanje. "Pričakujemo, da bodo v postopku preoborožitve Slovenske vojske berette zamenjali z našimi pištolami." Evropska orožarska industrija sicer v kratkem času ne bo mogla zadostiti vsem novim potrebam, pravi Kralj. Pri tem je vprašanje, ali bo na voljo tudi dovolj materiala in delovne sile. "Industrija ima obstoječe kapacitete, ki jih ne more kar tako spremeniti, razen v izrednih primerih vojne, ko vsa industrija dela za obrambo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
