Najbolj v EU je letalski promet upadel v "specifični" Sloveniji. Potniki so lani z Brnika najpogosteje potovali v Frankfurt, kaj pa letos?

Mitja Sagaj Mitja Sagaj
09.12.2021 06:00

Ne le pandemija, tudi odsotnost masovnih turističnih produktov, zdomskega letalskega prometa in notranjih letov so razlogi za kar 83-odstotni upad letalskega prometa lani.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Brniško letališče je bilo eno redkih letališč, ki so bila skoraj tri mesece popolnoma zaprta za potniški promet.

 

Robert Balen

Pandemija covida-19 je zelo prizadela letalski promet, saj je lani na območju Evropske unije, kot sporoča evropski statistični urad Eurostat, z 277 milijoni prepeljanih potnikov zabeležil 73-odstotni upad v primerjavi z letom 2019. A vodilna na lestvici je s 83,3-odstotnim upadom prav Slovenija, z 82,4- oziroma 81,9-odstotnim upadom ji sledita Slovaška in Hrvaška. Najmanjši upad letalskega prometa (67,3 odstotka) je zabeležil Luksemburg.

Razlogov za tolikšen upad letalskega prometa v Sloveniji je precej, povezani so s pandemijo, gre pa tudi za specifiko letalskega prometa pri nas. "Lansko leto je bila pri nas rast počasnejša od povprečne rasti v Evropi, ker smo bili zaradi obvladovanja epidemije eno redkih letališč, ki so bila skoraj tri mesece popolnoma zaprta za potniški promet," pojasnjuje Brigita Zorec iz Fraporta Slovenija in dodaja, da so bile tudi kasneje omejitve pri prestopanju meja, v turizmu, gostinstvu in drugje precej stroge in vse to je vplivalo na letalski promet. "Poleg tega je Slovenija nekoliko specifična, saj nima masovnih turističnih produktov, nima zdomskega letalskega prometa, prav tako ne notranjih letov," razloge še našteva Zorčeva.

Brniško letališče je bilo eno redkih letališč, ki so bila skoraj tri mesece popolnoma zaprta za potniški promet.

 

Robert Balen

Povedano potrjuje tudi statistika Eurostata, ki kaže, da sta upadala tako evropski kot zunajevropski letalski potniški promet, medtem ko je naraščal letalski promet znotraj držav. A ker Slovenija nima vzpostavljene nobene notranje letalske povezave, iz tega naslova seveda ni pridobila nič. Več kot polovica potnikov (55,2 odstotka) je z ljubljanskega letališča potovala na evropske destinacije oziroma je na ljubljansko letališče prišla z evropskih destinacij, preostalih 44,8 odstotka pa na zunajevropske oziroma z njih. Potniki so z brniškega letališča najpogosteje potovali v Frankfurt, sicer v letu 2020 tretje najprometnejše evropsko letališče, sledilo je število potnikov v Istanbul, Pariz, Beograd in na londonsko letališče Stansted.

Letošnje leto, tudi zaradi bolj sproščenih ukrepov, obeta boljši rezultat od lanskega; ta bo po besedah Brigite Zorec po številu oskrbljenih potnikov za približno 40 odstotkov nad lanskim, a še kljub temu približno 75 odstotkov slabši od tistega v letu 2019. "To je primerljivo z evropskim povprečjem; po podatkih Airport Council International je bilo do vključno septembra potnikov na evropskem nivoju v primerjavi z letom 2019 manj za 74 odstotkov," še pravi sogovornica.

Eurostatovo poročilo razkriva še, da je bilo pariško letališče Charles de Gaulle z 22,2 milijona potnikov najprometnejše v lanskem pandemičnem letu, z 20,9 milijona potnikov je sledilo amsterdamsko letališče Schipol, z 18,7 milijona pa frankfurtsko letališče. Madridsko letališče Barajas in barcelonski El prat zaključujeta peterico s 16 oziroma 12 milijoni potnikov. Ljubljansko letališče Jožeta Pučnika je z 288 tisoč potniki na 147. mestu med evropskimi letališči. Padec števila potnikov na brniškem letališču je hkrati tudi enak ​padcu števila potnikov v Sloveniji, medtem pa je bilo letališče z najmanjšim upadom števila potnikov tisto v Sofiji, kjer je bilo potnikov lani za 60 odstotkov manj kot leto prej.

Letalska povezava z največjim številom potnikov v letu 2020 je bila med letališčema na Palmi de Mallorci in v Barceloni, na njej je letelo 821 tisoč potnikov. So pa prav vse letalske povezave lani zabeležile padec in največji je bil na liniji med Madridom in Barcelono, kar 70,7-odstoten. Najmanjši upad števila potnikov glede na leto prej, za 33,9 odstotka, je zabeležila povezava med pariškim letališčem Charles de Gaulle in letališčem Cote d'Azur v Nici.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta