Tina Recek
V Sloveniji je obolelih za sladkorno boleznijo okoli 120.000. Koliko znašajo neposredni izdatki za zdravstvo, povezani z omenjeno boleznijo, so pod lupo vzeli raziskovalci Petra Došenović Bonča, Dalibor Gavrić, Karmen Janša in Jože Sambt. V ta namen so povezali in analizirali podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Rezultat njihovega dela je članek z naslovom Neposredni zdravstveni izdatki za sladkorno bolezen v Sloveniji: zadnji trendi in napovedi, ki temeljijo na podatkih za celotno populacijo, objavljen v ugledni mednarodni reviji za zdravstveno ekonomiko.
Njihove ugotovitve sta predstavili na okrogli mizi Moč podatkov pri obvladovanju sladkorne bolezni ekonomistka Petra Došenović Bonča in diabetologinja v Splošni bolnišnici Jesenice Karmen Janša. Prva omenjena je postregla z nekaterimi podatki, in sicer 174 milijonov evrov so znašali neposredni povprečni letni izdatki ZZZS za storitve, povezane s sladkorno boleznijo od avgusta 2019 do avgusta 2022, od tega 53 odstotkov za zaplete, preostali delež se je nanašal na obvladovanje osnovne bolezni. Povprečna letna stopnja rasti neposrednih izdatkov za sladkorno bolezen in njene zaplete pa je znašala 12,5 odstotka.
Izdatki na bolnika
V precep so vzeli tudi podatke za posamičnega bolnika. Neposredni letni izdatek ZZZS za storitve, povezane z boleznijo, na bolnika znaša 1108 evrov. Zdravljenje brez zapletov stane 520 evrov na bolnika, medtem ko zapleti na bolnika letno stanejo od okoli 270 evrov dalje. Projekcije napovedujejo, da bo ekonomsko breme sladkorne bolezni v Sloveniji naraščalo, do leta 2030 se bodo izdatki v deležu BDP povečali za 19,2 odstotka, rast pa se bo nadaljevala do leta 2050. Če bomo želeli ohraniti primerljivo dostopnost kot danes, bo morala Slovenija za 1,5 odstotne točke BDP povečati javno financiranje zdravstva do leta 2050.
Zbrani podatki predstavljajo prve natančnejše podatke o izdatkih obravnave kronične nenalezljive bolezni v Sloveniji, ki obenem napovedujejo tudi trende v prihodnosti. Kot je še dejala Došenović Bonča, v raziskavi manjkajo posredni podatki, ki kažejo izgube produktivnosti, kot so bolniški stalež, prezgodnjo umrljivost, prezgodno upokojevanje. Kar pomeni, da je pri podatkih še nekaj izzivov. Soavtorica je še izrazila željo, da bi podobno spremljanje vzpostavili tudi za druge bolezni.
Regijska neenakomerna razporejenost timov
Dognanja Janše niso bistveno presenetila, saj so določene rezultate oziroma stroške spremljali že pred tem. Je pa pričakovala, da bodo izdatki za kronične zaplete višji od 53 odstotkov. "Sem vesela, da ta odstotek ni višji." Pri tem je opozorila, da so se raziskave lotili, saj število sladkornih bolnikov stalno narašča in naraščajo tudi stroški zdravil. Po njenih besedah sladkorna bolezen ni le povišan krvni sladkor, ampak jo spremljajo akutni in kronični zapleti. Ob tem je opozorila na regijsko neenakomerno razporejenost timov. Največ sladkornih bolnikov glede na število prejemnikov zdravil je v vzhodni Sloveniji, kjer je najmanj timov. Najmanjša dostopnost do diabetologa je v mariborski, murskosoboški in celjski bolnišnici. Na drugem koncu Slovenije, v koprski in novogoriški bolnišnici, pa je več timov in manj bolnikov.
174,1 milijona evrov so znašali neposredni povprečni letni izdatki ZZZS za storitve, povezane s sladkorno boleznijo.
53 odstokov neposrednih izdatkov za sladkorno bolezen je bilo povezanih z zapleti.
33 odstotkov celotnih izdatkov so znašali izdatki za hospitalizacije zaradi zapletov.
24 odstokov celotnih izdatkov so znašali izdatki za zdravila.
12,5 odstotka je povprečna letna stopnja rasti neposrednih izdatkov za sladkorno bolezen in njene zaplete.
520 evrov na bolnika na leto stane zdravljenje sladkorne bolezni brez zapletov.
15 odstotkov oseb s sladkorno boleznijo obvladuje sladkorno bolezen samo z nefarmakološkimi ukrepi in zdravim življenjskim slogom.
Ključni izziv je motivacija bolnika
Je pa bil ob podatkih presenečen vodja oddelka za zdravila na ZZZS Jurij Furst. Konkretno ga je presenetil delež izdatkov za zdravila, pred desetimi leti je bil polovico nižji. "Oskrba z zdravili ni dovolj, treba je z njimi tudi zelo skrbno ravnati," je še pripomnil.
Da mora imeti bolnik znanje, da lahko uravnava svojo bolezen, da je torej potrebno poskrbeti za njegovo edukacijo, kakor tudi ga opolnomočiti, pa je dejala Mojca Gobec z ministrstva za zdravje. Podpredsednik Zveze društev diabetikov in nekdanji minister za zdravje Samo Fakin je pridal, da je ključni problem, kako motivirati bolnika za večjo fizično aktivnost in spremembo prehranjevalnih navad. Diabetiki tipa 1 so zelo motivirani, da se naučijo pravilnega prehranjevanja, ker kazen pride takoj. Diabetike tipa 2, zlasti starejše od 75 let, je težje spraviti k vsakodnevni fizični aktivnosti in k zdravemu prehranjevanju. Po njegovih besedah je ključni izziv družbe zdrav način življenja.
