Na mandatno-volilni komisiji DZ pravijo, da zamuda še ni razlog za ukrepanje, na KPK menijo, da gre za poskuse diskreditacij.
Lapornik je leta 2021 postal četrtinski lastnik 115 kvadratnih metrov velike zemljiške parcele, na katero pa je pri poročanju o premoženjskem stanju po nastopu funkcije na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) pozabil. O njej je poročal šele 15. marca 2023, torej z več kot enoletno zamudo, je danes prvi poročal Siol.
"Parcela, ki sem jo pridobil, ne presega vrednosti 500 evrov. Ko sem se zavedel, da sem zamudil s prijavo, sem to nemudoma storil in pri tem v opombah k obrazcu zaradi transparentnosti tudi jasno navedel, da poročam z zamudo, prav tako sem o tem obvestil tudi sodelavce na komisiji," je o zadevi pojasnil Lapornik.
V KPK priznavajo, da "vsekakor gre za nepravilnost oziroma kršitev zakona (...), a ta kršitev je - tako kot pri drugih funkcionarjih, za katere smo ugotovili istovrstno kršitev - manjšega pomena v primerjavi z drugimi, denimo kršitvami integritete".
Po njihovih navedbah Lapornik od nastopa funkcije oktobra 2021 redno, pravočasno in popolno poroča o svojem premoženjskem stanju, razen v tem primeru. Dodajajo tudi, da premoženjsko stanje predsednika komisije in obeh namestnikov nadzira državni zbor in ne sama KPK. Mandatno-volilna komisija (MVK) državnega zbora pa pri nadzoru nad Lapornikovim premoženjskim stanjem ni ugotovila kršitev.
Lapornik sam ugotovil, da zamuja, in na to sam opozoril
To je za STA potrdila tudi predsednica komisije, sicer poslanka Svobode Janja Sluga: "Drži, da je namestnik Lapornik za četrtino parcele poročal z zamudo in to navedel v obrazcu. Sama zamuda pa po določbah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije še ni razlog za ukrepanje ali uvedbo kakršnegakoli postopka. Ukrep (in sicer upravna sankcija zaradi neprijave premoženjskega stanja - znižanje plače v višini 10 odstotkov) je predviden šele, če funkcionar ne poroča in ga organ (KPK ali MVK) pozove k predložitvi podatkov, pa funkcionar tega tudi v dodatnem roku ne stori," je pojasnila.
Lapornik pa je torej sam ugotovil, da zamuja, in na to sam opozoril.
Sluga pojasnjuje še, da so uvedba postopka (in morebitni ukrepi) "nadalje predvideni v primeru suma nesorazmerno povečanega premoženja ali suma razpolaganja s premoženjem nezakonitega izvora, vendar takšno dejansko stanje v primeru namestnika Lapornika ni bilo zaznano".
Tudi na KPK ne vidijo utemeljenih razlogov za zahteve za Lapornikov odstop, pač pa takšne pozive ocenjujejo "kot še en poskus, da se blokira delo senata". "Temu pritrjuje tudi to, da se napaka Lapornika v medijih izpostavlja skoraj leto dni po tem, ko jo je transparentno poročal mandatno-volilni komisiji DZ in ko smo njegovo poročanje objavili tudi na spletni strani komisije. Ob tem poudarjamo, da se na komisiji zavedamo, da nihče ni brez napak, in verjamemo, da je del vodenja z zgledom tudi to, da svoje napake priznamo ter v zvezi z njimi prevzamemo odgovornost in glede na situacijo ustrezno ukrepamo, kar je namestnik Lapornik v konkretnem primeru tudi storil," so zapisali v odzivu na poročanje o zadevi.
Zakon o integriteti sicer navaja tudi, da lahko predsednik republike razreši predsednika komisije ali namestnika predsednika komisije, če ta funkcije ne opravlja v skladu z ustavo in zakonom.
Komisija, katere del je Lapornik, je bila sicer sama večkrat kritična do zamud pri političnih funkcionarjih. Oktobra 2022 je denimo zaključila postopek, v katerem je pisno opozorilo izdala premierju Robertu Golobu, ker je prepozno poročal o premoženjskem stanju po prenehanju funkcije predsednika uprave Gen-I. Po zadnjih volitvah v DZ je denimo komisija ugotovila skupno 19 opustitev prijave oziroma nepravočasnih prijav premoženjskega stanja oziroma njegove spremembe (to je podatka o funkciji poslanca), izhaja iz Poročila ocene integritete v povezavi z nezdružljivostjo funkcij in s poročanjem premoženjskega stanja iz oktobra 2022.
Savskemu petletni mandat poteče konec julija letos
Sicer pa imajo na KPK te dni več težav. Med drugim tudi zaradi izvajanja postopkov o domnevnih premierjevih pritiskih na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Po tem, ko se je iz postopka sam izločil predsednik KPK Robert Šumi, je zaradi spornih objav na družbenih omrežjih premier Robert Golob zahteval izločitev iz postopka tudi za namestnika predsednika KPK Simona Savskega. KPK je zahtevo zavrnila, pri odločitvi o tem pa je sodeloval tudi Šumi. Zato je Golob prek zastopnika sprožil tožbo zoper to odločitev KPK na sodišču. Če bo sodišče odločilo, da se mora tudi Savski izločiti, bo postopek zoper Goloba bržkone počakal na novega namestnika KPK.
Savskemu sicer petletni mandat poteče konec julija letos. Javni poziv predsednice republike Nataše Pirc Musar za zbiranje kandidatur za novega člana KPK pa je bil v uradnem listu objavljen 9. februarja.
Na KPK so sicer pojasnjevali, da je komisija o izločitvi Savskega odločala v ločenem postopku, torej ne znotraj postopka, ki ga vodi zoper predsednika vlade.
Golob je za oddajo 24ur zvečer na POP TV sicer v četrtek dogajanje komentiral z besedami, da verjame v pravno državo. "In verjamem, da imam enake pravice pred zakonom kot vsi ostali državljani," je dodal.
V KPK pa na drugi strani danes pravijo, da v zadnjem času opažajo "vse več poskusov diskreditacij našega dela". "Ocenjujemo, da se tako na vse možne načine iščejo razlogi za onesposobitev dela senata komisije, in poudarjamo, da bomo kljub tovrstnim pritiskom svoje delo še naprej opravljali profesionalno, zakonito in strokovno," so zapisali.
Dodali so še, da se namesto podpore za učinkovito delovanje komisije soočajo z vedno več različnimi poskusi za oteževanje njihovega dela. "Tega smo navajeni; podobne napade doživljamo praktično že ves čas svojega obstoja. A to razumemo kot dodatno spodbudo, da z delom nadaljujemo, in potrditev, da so naše odločitve pomembne in tehtne," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
