Nataša Pirc Musar o reševanju zdravstva: Moja naloga je, da poskušam pomagati pri doseganju konsenza

Luka Mlakar Luka Mlakar
23.05.2023 10:59

Zdravstvena reforma ni stvar enega vladnega mandata, moja naloga je pomagati pri tem in poskušati poenotiti deležnike v zdravstvu, je po zaključku foruma na temo zdravstva dejala predsednica države Nataša Pirc Musar.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je poudarila, da je celovita zdravstvena reforma nujno potrebna.
Robert Balen

"Dobro politiko in projekte moramo nadaljevati ne glede na to, katera politika je na oblasti," je ob začetku današnjega prvega predsedničinega foruma na temo zdravstva poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Glavni poudarki današnje razprave so bili financiranje zdravstvenega sistema, učinkovita organizacija in upravljanje zdravstva ter racionalizacija. "Vsi se strinjamo, da moramo zagotoviti močno javno zdravstvo, ki ga dopolnjujejo koncesionarji in zasebniki. Že več kot trideset let čakamo na reforme, zato hitenje brez razprav in poenotenja ne bi prineslo pričakovanih rezultatov," je poudarila Pirc Musar.

Osrednji gost današnjega foruma je tudi zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan, ki se je predsednici uvodoma zahvalil, da je svoj prvi forum posvetila temi zdravstva. "Vsi si zaslužimo digitaliziran, transparenten javni zdravstveni sistem, da bomo točno vedeli, kaj dobimo za javni denar. To je ključno in tako smo zdravstveno reformo tudi začeli. Delamo korake proti temu, da bo sleherni prebivalec Slovenije dobil zdravstveno oskrbo takrat, ko jo potrebuje," je povedal minister za zdravje.

Danijel Bešič Loredan, nekdanji minister za zdravje, ima novega delodajalca.
Robert Balen

Iskali odgovore na aktualne izzive v slovenskem zdravstvu

Na predsedničinem forumu so o izzivih v zdravstvu med drugim spregovorili strokovnjaki, politiki in predstavniki civilne družbe. Profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete Mitja Čok in Petra Došenović Bonča sta predstavila financiranje zdravstvenega sistema. Čok je med drugim poudaril, da se prebivalstvo v Sloveniji stara, zato bodo v prihodnjih letih nujno potrebni dodatni viri financiranja. V drugem sklopu so imunolog Alojz Ihan, direktor celjske bolnišnice Dragan Kovačić in predsednica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristina Modic spregovorili o učinkoviti organizaciji in upravljanju zdravstva.

Ihan je med drugim opozoril na to, da bi lahko v prihodnosti nekatere drage terapije postale učinkovite za pogoste bolezni, kar bi pomenilo težavo za zdravstveno blagajno. Zato je poudaril nujnost preventivne medicine, za katero pravi, da bo v bodoče edina finančno učinkovita. Obrat k preventivni medicini pa je mogoč le, če ljudje zaupajo v medicino, je še poudaril Ihan. Kovačić je predlagal preferenčno usmeritev javnega denarja v javne zavode in zmanjšanje plačila storitev izven javnega zdravstva, hkrati pa povečanje plačila istih storitev v javnih zavodih. Predsednik uprave zavarovalnice Vzajemna Aleš Mikeln je k temu dodal oceno, da denar vseh problemov v zdravstvu ne bo rešil.

Pirc Musar: Potrebno je gledati gozd, ne pa posamezno drevo

V zadnjem delu foruma so udeleženci razpravljali o možnostih racionalizacije zdravstva za večjo učinkovitost, tudi o problematiki dostopnosti podatkov. Pobudnik Sledilnika za covid-19 Luka Renko je pojasnil, da bi morale institucije pri nas bolje sodelovati in si medsebojno zaupati. Strokovni direktor NIJZ Ivan Eržen je dodal, da so podatki last ljudi, ne institucij, zato je pomembno, da so na voljo vsem. Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar pa je dejala, da informacijska platforma, ki v Sloveniji povezuje vse zdravstvene izvajalce in deležnike, ni tako slaba, jo je pa treba nadgraditi.

Vabilu predsednice države Nataše Pirc Musar so se odzvali številni strokovnjaki, nevladnikov iz mreže Glas ljudstva pa ni bilo.
Foto: Robert Balen

Pirc Musar je bila po zaključku foruma zadovoljna, ker se je na Brdu zbralo veliko število strokovnjakov: "Pozorno sem poslušala razprave in iz tega lahko strnem misel, da je potrebno gledati gozd, ne pa posamezno drevo. Če ste pozorno poslušali razpravo, ste lahko zasledili dve besedi – sodelovanje in nacionalni konsenz. Moja naloga je, da poskušam pomagati pri doseganju tega konsenza. Na področju zdravstvene reforme je to izrazito pomembno in potrebno. Več razpravljalcev je poudarilo, da ta reforma ne bo zaključena v enem vladnem mandatu. Moja naloga je pomagati pri tem in poskušati poenotiti vse deležnike."

Bešič Loredan: Imamo zgodovinsko priložnost, da nadgradimo zdravstveni sistem

Bešič Loredan je ocenil, da je bila razprava zelo kakovostna in plodna. "Imamo zgodovinsko priložnost, da naš zdravstveni sistem, ki je bil zasnovan leta 1992, nadgrajen leta 1993, sedaj nadgradimo v moderen zdravstveni sistem, ki bo v središče postavil pacienta oziroma vsakega prebivalca Slovenije. Ta mora biti zelo moderen v treh točkah – digitalno, transparentno in javno. To je zdravstveni sistem, ki si ga Slovenija in Slovenci zaslužimo." Ob tem je poudaril, da si želi, da bi omenjeni forum prispeval k temu, da bi se vsi deležniki v zdravstvu zavedali, da morajo, četudi vidijo drugačne poti, do skupnega cilja priti s sodelovanjem, zaupanjem in nacionalnim konsenzom.

Pirc Musar je dodala, da bodo v njenem uradu v nadaljevanju pripravili poročilo, ki ga bo posredovala Bešič Loredanu. "Upam, da ga bo z veseljem prebral in iz tega poročila vzel tisto, kar mu bo pomagalo pri sami reformi." Kot je napovedala, se bosta z ministrom v naslednjih mesecih sestala in se pogovorila o tem, katere ideje je izluščil iz razprave na forumu. Pirc Musar je ob tem dodala še, da bi rada obiskala največje zdravstvene institucije v državi, če bo potrebno, pa bo glede razmer v zdravstvu opravila še en krog posvetovanj. Bešič Loredan je dejal, da bodo omenjeni dokument na ministrstvu obravnavali, ko ga bodo prejeli. "Zakonodajne spremembe morajo iti skozi parlament, pripravljamo jih na ministrstvu, konsenz pa mora biti med vsemi deležniki v zdravstvu in tudi med politiko. Nacionalni konsenz pomeni, da se morajo tako desni kot levi srečati na sredini, in to zadevo moramo spraviti skozi parlament, da bo prišlo do zakonodajnih sprememb, ki bodo izboljšale zdravstveni sistem."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta