Damijana Žišt
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan pravi, da želi pravosodno ministrstvo do sredine decembra v obravnavo na vlado poslati predloge zakonov o sodiščih, sodniški službi ter novelo zakona o sodnem svetu. Rok za pripombe na tako imenovani sodniški trojček se je iztekel prejšnji teden. Na ministrstvu zdaj pregledujejo prispele pripombe na gradiva predlogov sodniškega trojčka in se bodo do njih opredelili, cilj pa je, da bi vse tri zakone, ki so medsebojno neločljivo povezani, najkasneje do sredine decembra poslali v obravnavo na vlado, "saj se je o teh spremembah govorilo že več kot deset let, a do njih do zdaj ni prišlo", je danes v izjavi za javnost za medije pojasnila Švarc Pipan. Povedala je med ključnimi spremembami sodniške zakonodaje boljše delovanje sodišč.
V ta namen se bodo ukinila okrajna sodišča in bomo imeli samo enovita okrožna sodišča in enovite okrožne sodnike. Prvostopenjska sodišča se sedaj namreč delijo na okrajna in okrožna. Ministrica pravi, da bo treba s predlaganimi spremembami zagotoviti pogoje za učinkovito delovanje sodnega okrožja, zato se z novim zakonom vzpostavlja okrožje kot osnovna organizacijska raven sodišč. Predlagana reorganizacija pa ohranja nespremenjen in kakovosten dostop do sodnega varstva za državljane, hkrati pa omogoča mehanizme za učinkovitejše upravljanje okrožja. "S to reformo ne ukinjamo nobene lokacije, torej nobenega okrajnega sodišča. Ta bi postala le zunanje enote okrožnih sodišč in omogočila, da se znotraj sodnih okrožij bolj enakomerno razporeja oziroma uporablja kadrovske vire v sodstvu," dodaja Švarc Pipan.
Načrtovane spremembe bi po njenem mnenju omogočile tudi bolj pospešeno reševanje sodnih zadev, s tem pa tudi večjo učinkovitost za stranke postopka in boljše poslovanje sodišč. Danes temu ni tako, saj določena sodna okrožja enako vrsto zadev rešujejo bistveno hitreje kot nekatera druga, "kar se nam zdi nesprejemljivo tudi z vidika zagotavljanja enakosti strank pred zakonom kot tudi enakomerne dostopnosti do slovenskih sodišč", je poudarila ministrica. Za okrožno sodišče v Ljubljani, ki velja za eno od najbolj obremenjenih, pa je predvidena rešitev, da bi poleg predsednika sodišča imelo še tri podpredsednike, in sicer za kazensko in civilno področje ter podpredsednika za vodenje zunanjih enot.
Javna objava sodnih odločb
Ena od večjih sprememb sodniške zakonodaje tudi krepiti transparentnost delovanja sodstva, kar bi med drugim dosegli z določitvijo obveznosti objave sodnih odločb. Do sedaj takšne zakonske obveznosti ni bilo, določene anonimizirane sodne odločbe so za zdaj objavljali na vrhovnem sodišču in na nekaterih višjih sodiščih. "Z zakonodajnimi spremembami bi med drugim uvedli splošno pravilo, po katerem bi bile javno dostopne vse sodne odločbe, objavljalo bi jih vrhovno sodišče na svoji spletni strani. To pa ne bi veljalo za tiste izjeme, ko je javnost iz utemeljenih razlogov izločena iz sojenja, kot so denimo zaščita mladoletnikov, družinske zadeve in podobno," je pojasnila Švarc Pipan.
Pravosodno ministrstvo sicer načrtuje tudi reformo Sodnega sveta in novosti pri imenovanju sodnikov. Novela zakona o sodnem svetu tako med drugim predvideva profesionalizacijo predsednika Sodnega sveta, spreminja pa tudi pravila disciplinskih postopkov in naslavlja vprašanja transparentnosti in odgovornosti Sodnega sveta. V ta namen na ministrstvu načrtujejo obvezno javnost glasovanja pri pomembnejših odločitvah Sodnega sveta. "To ne pomeni javnosti sej Sodnega sveta, ampak dostopnost javnosti do podatkov o tem, kako so posamezni člani Sodnega sveta glasovali, zlasti pri postopkih, ki se nanašajo na imenovanja predsednikov sodišč ali napredovanj sodnikov," je poudarila ministrica.
