Predsednik OZS Branko Meh je v pismu predsedniku vlade Janezu Janši in gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku pozval k upoštevanju pozivov obrtnikov in podjetnikov ter odprtju vseh storitvenih dejavnosti, saj je gospodarska škoda že zdaj ogromna. "Če želimo preprečiti množična odpuščanja in zapiranja podjetij, moramo dovoliti temu ranljivemu segmentu gospodarstva, da lahko spet dela, seveda ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov," je dodal.
Pričakovati je, da vlada temu pozivu za zdaj še ne bo sledila. Kot je razvidno iz predloga novega odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Sloveniji, ki so ga pripravili na gospodarskem ministrstvu, namerava vlada obstoječe omejitve pri obratovanju trgovin in storitev podaljšati še najmanj do 13. januarja.
Vlada je doslej za pomoč prizadetim zaradi epidemije sprejela več protikoronskih zakonov, vendar je Meh v pismu Janši in Počivalšku opozoril, da v njih zapisani ukrepi ne pokrivajo v celoti vseh stroškov. Zato podjetja, ki so zaprta že več mesecev, ne morejo več zagotavljati svojega preživetja in plačevati obveznosti.
Na OZS ob tem opozarjajo, da obrtne dejavnosti niso nikoli bile vir okužb. Tveganje za prenos okužb je celo manjše v majhnih podjetjih, saj imajo manj strank ali pa storitve opravljajo celo brez stika s strankami. Poleg tega pa se vse obrtne in storitvene dejavnosti izvajajo ob upoštevanju strogih zaščitnih ukrepov in vseh priporočil NIJZ.
Trgovinska zbornica za takojšnje odprtje vseh trgovin
Tudi trgovinska zbornica Slovenije (TZS) je vlado ponovno pozvala, naj v statističnih regijah z ugodnejšo epidemiološko sliko odpravi prepovedi obratovanja prodajaln, ne glede na blagovne skupine. Ugotavljajo namreč, da je v trgovini okužb malo in tudi te so v delovno okolje vnesene predvsem iz domačega okolja zaposlenih.
Hkrati opozarjajo na resnost situacije v trgovini z neživili, ki je od razglasitve epidemije v marcu 2020 zaprta v celoti ali deloma že skoraj pet mesecev. Številnim trgovcem, predvsem malim in srednjim podjetjem, ki jim je zaradi odlokov vlade poslovanje prepovedano, so tako v celoti pošle rezerve. Pri tem opozarjajo, da jim državna pomoč nikakor ne zadošča za pokritje stroškov.
Zato želijo, da vlada nemudoma tudi trgovini z neživili ob izvajanju vseh potrebnih zaščitnih ukrepov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in drugih pristojnih institucij omogoči opravljanje dejavnosti. "S tem bi prizadetim podjetjem vlada dala vsaj nekaj možnosti za njihovo preživetje in za ohranitev delovnih mest, saj dosedanji ukrepi za pomoč zaprtim podjetjem niso bili zadostni," so zapisali v sporočilu za javnost.
Ob tem so tudi opozorili, da so že ob sprejemanju PKP7 predlagali, da se ukrep začasnega čakanja na delo podaljša do konca aprila. "Podjetja in njihovi zaposleni, ki na podlagi vladnega odloka, deloma ali v celoti ne morejo opravljati svoje dejavnosti, namreč ne morejo koristiti drugega ukrepa, kot je npr. delno subvencioniranje skrajšanja delovnega časa, saj svoje dejavnosti ne izvajajo, ker je ne smejo," so še zapisali.
Poleg tega pa so vlado in sindikate pozvali, naj v okviru socialnega dialoga poiščejo "skupno rešitev, ki ne bo privedla do dodatnega odpuščanja zaradi spremenjenega načina določanja višine minimalne plače". "Saj takšno povečanje minimalne plače v času največje gospodarske krize zadnjih 70 let za podjetja v gospodarstvu ni izvedljivo," dodajajo.
Pričakujejo takojšnje odprtje dejavnosti
V predbožičnem času, ko so bile dejavnosti kratek čas odprte, se epidemiološka slika ni poslabšala. "V OZS zato menimo, da je z vidika ohranjanja podjetij in delovnih mest ter za zajezitev dela na črno mnogo bolj smiselno, da so dejavnosti odprte," je zapisal Meh. Stanje v malem gospodarstvu, predvsem v storitvenem sektorju, je resnično alarmantno. "Od vlade zato pričakujemo posluh in ukrepanje - torej takojšnje odprtje dejavnosti," je dodal.
Na področju trgovine in storitev so trenutno dovoljene izjeme, ki so nujno potrebne za zagotavljanje osnovnih potreb družbe oz. so pomembne za zagotavljanje varnosti in zdravja. Med drugim so lahko odprte prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, pa lekarne, prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki, kmetijske prodajalne, bencinski servisi, finančne storitve, pošta in dostavne službe.
Med storitvami so dovoljene dimnikarske storitve, individualne nezdravstvene svetovalne in terapevtske storitve, osebni prevzem blaga ali hrane ter še nekatere druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja. Odprti so lahko tudi frizerski saloni.